top of page

Nova pravila o DDV pri e-trgovanju, ki veljajo s 1.7.2021 - Razširitev sistema „VEM“ v praksi

Updated: Dec 30, 2021

V predhodnih člankih smo predstavili sistem „vse na enem mestu“ (VEM), ki družbam omogoča lažje poročanje storitev za potrošnike iz Evropske Unije in prodajo blaga na daljavo kupcem iz Evropske Unije.


V petem delu serije člankov na temo »Nova pravila na področju DDV« smo podrobneje opredelili posebne ureditve sistema VEM. Te so namenjene davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v EU, oziroma davčnim zavezancem, ki sicer imajo sedež v EU, ampak nimajo sedeža v državi članici potrošnje, in opravljajo t.i. posebne storitve potrošnikom v EU. Prav tako lahko posebne ureditve uporabljajo zavezanci, ki prodajajo blago na daljavo. Na voljo so naslednje vrste posebnih ureditev:


  • Neunijska ureditev - posebna ureditev za storitve, ki jih opravljajo poslovni subjekti, ki nimajo sedeža v EU;

  • Unijska ureditev - posebna ureditev za prodajo blaga na daljavo znotraj EU, za dobavo blaga v državi članici preko elektronskih vmesnikov, ki omogočajo to dobavo, in za storitve, ki jih opravljajo poslovni subjekti, ki imajo sedež znotraj EU, vendar ne v državi članici potrošnje;

  • Uvozna ureditev - posebna ureditev za prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav, kadar gre za pošiljke z realno vrednostjo največ 150 EUR; in

  • Posebna ureditev za prijavo in plačilo uvoznega DDV v zvezi z blagom, za katero se odpošiljanje ali prevoz konča v tej državi članici, omogoča obračun uvoznega DDV preko carinske deklaracije.


V šestem delu serije člankov na temo »Nova pravila na področju DDV« pa si bomo sistem VEM pogledali tudi z operativnega vidika.


Kako je v sistemu VEM urejena oddaja posebnega obračuna DDV?

Katere podatke mora davčni zavezanec vključiti v posebni obračun DDV, če se ta oddaja v Sloveniji ?


Posebni obračun, oddan v Sloveniji, bo vseboval naslednje informacije:

  • slovensko individualno identifikacijsko številko DDV za uporabo posamezne posebne ureditve;

  • obračunsko obdobje;

  • valuto; in

  • za vsako državo članico potrošnje, v kateri je nastala obveznost za plačilo DDV:

    • kodo države;

    • skupno vrednost brez DDV za transakcije, ki so predmet določene posebne ureditve;

    • skupni znesek dolgovanega DDV, razdeljen po stopnjah; in

    • celoten znesek DDV, ki ga je potrebno plačati za:

      • prodajo blaga na daljavo znotraj EU; dobave blaga v skladu z drugim odstavkom 6.a člena ZDDV-1[1], če se odpošiljanje ali prevoz blaga začne in konča v isti državi članici; in za opravljanje storitev v obračunskem obdobju – UNIJSKA UREDITEV;

      • opravljene storitve, zajete v tej posebni ureditvi, v obračunskem obdobju – NEUNIJSKA UREDITEV;

      • prodaje na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga, za katero je nastala obveznost obračuna DDV, v obračunskem obdobju – UVOZNA UREDITEV;

Pri uporabi posebne unijske ureditve pa obstajajo še posebnosti, če davčni zavezanec blago odpošlje ali prevaža iz drugih držav članic, saj mora v posebnem obračunu DDV, poleg zgoraj omenjenih podatkov, navesti še dodatne informacije. Navesti mora identifikacijsko številko za DDV ali davčno sklicno številko v državi, iz katere se blago odpošlje ali odpelje, skupno vrednost brez DDV, veljavne stopnje DDV, skupni znesek pripadajočega DDV (razdeljen po stopnjah DDV) in skupni znesek DDV, ki ga je treba plačati, za naslednje dobave za vsako državo članico, iz katere se blago odpošlje ali odpelje:


a) prodajo blaga na daljavo znotraj EU, razen blaga, ki ga je prodal davčni zavezanec v skladu z drugim odstavkom 6.a člena ZDDV-11;


b) prodajo blaga na daljavo znotraj EU in dobave blaga, če se odpošiljanje ali prevoz blaga začne in konča v isti državi članici, ki jo opravi davčni zavezanec v skladu z drugim odstavkom 6.a člena ZDDV-11.

Omeniti velja še eno posebnost, in sicer v primeru, če ima davčni zavezanec, ki opravlja storitve, zajete v unijski ureditvi, poleg stalne poslovne enote v Sloveniji še eno ali več drugih poslovnih enot, iz katerih prav tako opravlja storitve. V takšni situaciji mora v posebnem obračunu DDV navesti tudi skupno vrednost brez DDV, veljavne stopnje DDV, skupni znesek pripadajočega DDV, razdeljen po stopnjah DDV, in skupni znesek DDV, ki ga je treba plačati za vsako državo članico, v kateri ima poslovno enoto ter individualno identifikacijsko številko za DDV ali davčno sklicno številko te poslovne enote, razčlenjeno po državah članicah potrošnje.


Spremembe/popravki posebnega obračuna


Davčni zavezanec lahko v obdobju treh let od poteka roka za predložitev posebnega obračuna DDV predloži spremembe tega obračuna, če pozneje ugotovi nepravilnosti. Spremembe se vključijo v enega od naslednjih posebnih obračunov DDV, v katerem se opredeli država članica potrošnje, obračunsko obdobje in znesek DDV, za katerega se zahtevajo kakršnekoli spremembe.


Kazenske določbe


Če obračun DDV ni predložen, ali kadar je obračun predložen prepozno ali je nepravilen, oziroma kadar plačilo DDV zamuja, lahko izračuna in odmeri država članica potrošnje morebitne obresti, kazni ali druge dajatve. Z različnimi globami se za opravljeni prekršek lahko kaznuje tako pravno osebo kot odgovorno osebo, tj. zakoniti zastopnik družbe. Kazni so natančneje opredeljene v skladu z 141. člena ZDDV-1.

V naslednjem delu serije člankov na temo »Nova pravila na področju DDV« bomo nadaljevali z operativnim vidikom sistema VEM, kjer si bomo ogledali kako je z vodenjem evidenc, izdajo računov in odbitkom DDV.


V primeru, da imate v povezavi z davčnimi spremembami vprašanja oziroma potrebujete dodatne informacije v zvezi z zgoraj navedenim, se lahko kadarkoli obrnete na našo ekipo izkušenih svetovalcev in z veseljem vam bomo pomagali.


_________________________________________________________________________________________ [1] Novela Zakona o davku na dodano vrednost v času pisanja članka še ni sprejeta. Pričakuje se, da bo v tem členu opredeljena dobava blaga z uporabo elektronskega vmesnika.



Ta dokument (in vse informacije do katerih dostopate preko povezav v tem dokumentu)je namenjen zgolj informiranju in ne predstavlja pravnega svetovanja. Prav tako so se lahko navedena dejstva od datuma objave spremenila. Pred sprejetjem ali izvajanjem kakršnih koli dejanj je potrebno pridobiti strokovno pravno svetovanje.

62 views0 comments

Recent Posts

See All
bottom of page