V predhodnih člankih smo predstavili sistem „vse na enem mestu“ (VEM), ki družbam omogoča lažje poročanje storitev za potrošnike iz Evropske Unije in prodajo blaga na daljavo kupcem iz Evropske Unije.
Na voljo so naslednje vrste posebnih ureditev:
Neunijska ureditev - posebna ureditev za storitve, ki jih opravljajo poslovni subjekti, ki nimajo sedeža v EU;
Unijska ureditev - posebna ureditev za prodajo blaga na daljavo znotraj EU, za dobavo blaga v državi članici preko elektronskih vmesnikov, ki omogočajo to dobavo, in za storitve, ki jih opravljajo poslovni subjekti, ki imajo sedež znotraj EU, vendar ne v državi članici potrošnje;
Uvozna ureditev - posebna ureditev za prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav, kadar gre za pošiljke z realno vrednostjo največ 150 EUR; in
Posebna ureditev za prijavo in plačilo uvoznega DDV v zvezi z blagom, za katero se odpošiljanje ali prevoz konča v tej državi članici, omogoča obračun uvoznega DDV preko carinske deklaracije.
V šestem delu serije člankov na temo »Nova pravila na področju DDV« smo sistem VEM predstavili tudi na operativen način. V sedmem delu nadaljujemo z dilemami, ki se pojavljajo v praksi glede sistema VEM, kot je odbitek DDV za nabave v primeru, ko družba uporablja sistem VEM, vodenje evidenc in izdaja računov.
Kako je z odbitkom oziroma vračilom DDV v posamezni posebni ureditvi?
Na splošno velja, da davčni zavezanec, ki se prijavi v uporabo katerekoli posebne ureditve, nima pravice do odbitka DDV, lahko pa uveljavlja vračilo plačanega DDV. Vračilo DDV lahko uveljavlja tako, da vloži zahtevek za vračilo pri davčnem organu v elektronski obliki.
Izjemoma pa velja, da si lahko davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev v kateri koli državi članici EU ter v Sloveniji opravlja tudi dejavnosti, ki niso zajete v tej posebni ureditvi, in za katere se mora identificirati za namene DDV, odbije zneske DDV, ki jih plača v Sloveniji, povezane z obdavčljivimi dejavnostmi, za katere se uporablja ta posebna ureditev, v obračunu DDV, ki ga mora v skladu s slovensko zakonodajo predložiti.
Pravila glede vodenja evidenc v sistemu VEM
Davčni zavezanec, ki se prijavi v eno izmed posebnih ureditev, mora voditi evidence o transakcijah v okviru te posebne ureditve. V primeru uvozne posebne ureditve mora evidence voditi davčni zavezanec oziroma njegov posrednik, ki pa mora voditi evidence ločeno za vsakega davčnega zavezanca, ki ga zastopa.
Evidence morajo biti dovolj natančne, da lahko davčni organ v državi članici potrošnje ugotovi, ali je obračun DDV pravilen ali ne. V primeru, da gre za slovenskega davčnega zavezanca, morajo biti na zahtevo evidence v elektronski obliki na voljo tako davčnemu organu v Sloveniji kot tudi davčnemu organu v državi članici potrošnje. Davčni zavezanec mora evidence hraniti deset let od 31. decembra tistega leta, v katerem je bila transakcija opravljena.
Obveznosti glede izdaje računov v posamezni posebni ureditvi
Obveznosti in pravila glede izdaje računov po posamezni ureditvi so opredeljena v spodnjih tabelah:
a.) Unijska ureditev
b.) Neunijska ureditev
c.) Uvozna ureditev
Uvozno carinsko deklaracijo običajno spremlja spremna dokumentacija, na podlagi katere se preverja pravilnost navedb v deklaraciji, med drugimi tudi vrednost blaga. Vrednost blaga se praviloma preverja na podlagi priloženega računa (v kolikor računa ni, se vrednost lahko ugotavlja z drugimi metodami).
Kraj uvoza blaga: druga DČ ali Slovenija
Obveznost izdaje računa in pravila za izdajanje računov: pravila tretje države
Obveznost davčnega potrjevanja: NE
V zadnjem osmem delu serije člankov na temo »Nova pravila na področju DDV« se bomo osredotočili na davčne spremembe, ki so začele veljati s 1. julijem 2021 v povezavi z elektronskim vmesnikom.
V primeru, da imate v povezavi z davčnimi spremembami vprašanja oziroma potrebujete dodatne informacije v zvezi z zgoraj navedenim, se lahko kadarkoli obrnete na našo ekipo izkušenih svetovalcev in z veseljem vam bomo pomagali.
Ta dokument (in vse informacije do katerih dostopate preko povezav v tem dokumentu)je namenjen zgolj informiranju in ne predstavlja pravnega svetovanja. Prav tako so se lahko navedena dejstva od datuma objave spremenila. Pred sprejetjem ali izvajanjem kakršnih koli dejanj je potrebno pridobiti strokovno pravno svetovanje.