Mednarodni standard za določanje transfernih cen – Neodvisno tržno načelo

Updated: Nov 17, 2021



Neustrezne transferne cene lahko imajo negativne finančne posledice tako za državne proračune, kjer lahko pride do nepravične razporeditve davčne osnove in obdavčitve med državami, kot tudi za multinacionalke, ki so zaradi neustreznih transfernih cen lahko izpostavljene dvojni obdavčitvi.


Države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju OECD) so dogovorile t.i. »neodvisno tržno načelo« (arm's length principle), ki je mednarodni standard za določanje transfernih cen.


Opredelitev neodvisnega tržnega načela je podana v 1. odstavku 9. člena Vzorčne konvencije OECD. Ta predstavlja osnovo za sporazume o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki jih Republika Slovenija sklepa s članicami OECD in drugimi pomembnimi trgovinskimi partnericami. V skladu z neodvisnim tržnim načelom morajo biti cene med povezanimi podjetji primerljive s cenami, ki bi jih dogovorile nepovezane osebe v primerljivih okoliščinah. V primeru razlik lahko države pogodbenice prilagodijo davčno osnovo, kot to določa v nadaljevanju navedeno neodvisno tržno načelo iz Vzorčne konvencije OECD:


»Kadar se med dvema povezanima podjetjema v komercialnih ali finančnih razmerjih vzpostavijo pogoji, drugačni od tistih, ki bi se vzpostavili med neodvisnimi podjetji, se lahko kakršenkoli dobiček, ki bi prirasel enemu od podjetij, če takih pogojev ne bi bilo, vendar prav zaradi takih pogojev ni prirasel, vključi v dobiček tega podjetja in ustrezno obdavči.«


Če cene niso določene v skladu z neodvisnim tržnim načelom, so lahko poročane davčne obveznosti povezanih podjetij napačne in s tem so tudi napačni povezani davčni prihodki/odhodki vpletenih držav. Zato so se države članice OECD dogovorile, da se lahko dobički podjetij za davčne namene po potrebi prilagodijo, saj se s tem odpravijo nepravilnosti ter hkrati zagotovi sledenje neodvisnemu tržnemu načelu. V smernicah OECD je zapisano, da se za ustrezno prilagoditev šteje vzpostavitev takih poslovnih in finančnih razmerij (pogojev), kot bi jih pričakovali med neodvisnimi podjetji v podobnih transakcijah in podobnih okoliščinah.


Pri medsebojnem trgovanju neodvisnih podjetij pogoje poslovanja praviloma določa trg oziroma razmere na trgu. Ko pa med seboj poslujejo povezana podjetja, zunanji tržni pogoji ne vplivajo neposredno na medsebojna razmerja na enak način, kot v nepovezanih transakcijah. To lahko oteži določanje primerljive tržne cene. V skladu z neodvisnim tržnim načelom je treba podjetja v mednarodni skupini obravnavati kot ločene pravne osebe, in ne kot nepogrešljivi sestavni del multinacionalke. Ločena obravnava članov mednarodne skupine omogoča lažjo analizo same narave medsebojnih transakcij, kjer se ugotavlja ali se pogoji poslovanja s povezanimi osebami razlikujejo od tistih, ki bi bili dogovorjeni pri poslovanju med nepovezanimi osebami. Za ugotavljanje primerljivosti transakcij med povezanimi in med nepovezanimi osebami se izvede »primerjalna analiza«. Ta predstavlja osnovo za pravilno uporabo neodvisnega tržnega načela in s tem ustrezno določitev transfernih cen.


V slovenski zakonodaji je uporaba neodvisnega tržnega načela določena v Zakonu o davku od dohodkov pranih oseb (v nadaljevanju ZDDPO-2). Ta v 16. in 17. členu določa, da se pri ugotavljanju prihodkov zavezanca upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar prihodki najmanj do višine, ugotovljene z upoštevanjem cen takih ali primerljivih sredstev ali storitev, ki se v enakih ali primerljivih okoliščinah dosežejo ali bi se dosegle na trgu med nepovezanimi osebami. Pri ugotavljanju odhodkov zavezanca se upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi ter storitve, vendar odhodki največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen.


Neodvisno tržno načelo ima tudi slabosti. Glavni očitek je, da pušča preveč prostora za interpretacijo, kar ima za posledico veliko razprav med davčnimi zavezanci in davčnimi upravami. Razprave se zato pogosto osredotočajo na to, ali so transakcije dovolj »primerljive« in ali morajo biti vsi pogoji transakcij vedno enaki oziroma kakšne prilagoditve so potrebne, da se odpravijo morebitne razlike v pogojih transakcij.


V enem izmed naslednjih prispevkov v seriji člankov o transfernih cenah bomo obravnavali analizo primerljivosti, ki predstavlja temelj za pravilno uporabo neodvisnega tržnega načela.


Prav tako si lahko v naboru naših novic preberete tudi ostale članke na temo transfernih cen, kot so metode določanja transfernih cen, vnaprejšnji cenovni sporazumi (APA), ter posebni preudarki glede storitev v skupini - opravljanje storitev med povezanimi osebami.




Ta dokument (in vse informacije do katerih dostopate preko povezav v tem dokumentu) je namenjen zgolj informiranju in ne predstavlja pravnega svetovanja. Prav tako so se lahko navedena dejstva od datuma objave spremenila. Pred sprejetjem ali izvajanjem kakršnih koli dejanj je potrebno pridobiti strokovno pravno svetovanje.

47 views0 comments