Vnaprejšnji cenovni sporazumi so formalni dogovori, sklenjeni med davčnimi upravami držav članic EU in davčnimi zavezanci, v katerih se določa kako se bodo obdavčevale prihodnje transakcije med povezanimi osebami. V sporazumu se stranki soglasno strinjata glede izbora metodologije, ocene zneska obdavčljivega prihodka, davčnih plačil ter drugih meril za določanje transfernih cen za določeno obdobje, z namenom zmanjšanja verjetnosti dvojnega obdavčevanja ter ostalih davčnih sporov.
Zasnova APA sporazumov temelji na mehanizmu “davčnega načrtovanja”, kar pomeni, da se takšni dogovori sklenejo še pred izvedbo transakcije med povezanimi podjetji in s tem davčnim zavezancem zagotovijo varnost na področju transfernih cen, ter obenem preprečijo drage in dolgotrajne davčne preiskave transakcij, ki so vključene v dogovor. APA sporazum se lahko sklene za obdobje največ petih let z možnostjo podaljšanja.
Za APA sporazum je značilno pogajanje med davčnim zavezancem, ki je obenem tudi pobudnik sporazuma, enim ali več povezanimi podjetji ter eno ali več davčnimi upravami. Glede na svoje potrebe lahko davčni zavezanec zaprosi za sklenitev enostranskega, dvostranskega ali večstranskega sporazuma.
Enostranski APA sporazum predstavlja najpreprostejšo različico, sklenjen je s strani davčnega zavezanca in ene davčne uprave. Uporablja se predvsem v primeru manj kompleksnejših transakcij, kjer ni prisotnega večjega tveganja. V izogib dvojnemu obdavčevanju pa večina držav raje sklepa dvostranske ali večstranske dogovore, ki temeljijo na skupnih dogovorih pristojnih organov po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki tako dogovarjanje omogočajo. Kot že samo ime pove, takšni dogovori zahtevajo sporazume med davčnimi upravami ter dogovore med vsako sodelujočo davčno upravo ter zadevnim davčnim zavezancem. Kljub obsežnejši birokraciji napram enostranskim dogovorom, dvostranski oz. večstranski APA sporazumi davčnim zavezancem zagotavljajo, da so dogovori (in s tem transferne cene) v skladu z neodvisnim tržnim načelom, kar v praksi pomeni pravilnejšo razporeditev dobička med udeleženimi državami.
Družba A Tax International je opravila obsežnejšo raziskavo na področju transfernih cen v jugovzhodni in srednji Evropi, v okviru katere je preverjala tudi implementacijo APA sporazumov v lokalno zakonodajo posameznih držav. Razvidno je, da APA sporazume omogoča več kot polovica sodelujočih držav (8 od 14 sodelujočih držav). Sporazume ne omogočajo predvsem države, ki niso članice Evropske unije. Slovenija je ena tistih držav, ki pri oblikovanju transfernih cen sledi Smernicam OECD, in je pogoje za sklenitev APA sporazumov podrobneje opredelila v 14.a do 14.g členu Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2) in v 6.a do 6.h členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Obsežnejša pojasnila z natančnim opisom postopka sklenitve APA sporazuma pa je na svojih spletnih straneh objavila tudi Finančna uprava RS, ki je po neuradnih informacijah do danes sklenila le dva APA sporazuma.
APA sporazum je torej instrument, ki tako davkoplačevalcem na eni strani, kot davčnim upravam na drugi zagotavlja, da so transakcije, ki se vršijo med povezanimi osebami, obdavčene na enak način, kot tiste, ki potekajo med neodvisnimi podjetji. Za uspešnost pogajanj o APA sporazumih je sodelovanje povezanih podjetij ključnega pomena. Zaželeno je, da povezana podjetja davčnim upravam predlagajo metodologijo za oblikovanje transfernih cen, ki je po njihovem mnenju najbolj primerna glede na dejstva in okoliščine. Za davčne uprave so APA sporazumi še posebej pomembni iz vidika ugotavljanja razdelitve dobička, ki se pojavljajo s poslovanjem na mednarodnem nivoju, pa tudi pri obravnavanju večstranskih dogovorov o delitvi stroškov. Dodatno, APA sporazumi igrajo pomembno vlogo tudi pri odpravljanju težav z razdelitvijo dobička stalnim poslovnim enotam in podružnicam.
Ta dokument (in vse informacije do katerih dostopate preko povezav v tem dokumentu) je namenjen zgolj informiranju in ne predstavlja pravnega svetovanja. Prav tako so se lahko navedena dejstva od datuma objave spremenila. Pred sprejetjem ali izvajanjem kakršnih koli dejanj je potrebno pridobiti strokovno pravno svetovanje.