Sodna praksa - VSRS Sodba X Ips 21/2022
Področje: dohodnina
Zadeva: uveljavljanje posebne davčne olajšave za vzdrževane člane za rezidente držav članic EU oziroma EGP
VSEBINA
Tožnik, davčni rezident Italije, je v letu 2016 delal v Sloveniji in tukaj prejel vse svoje dohodke, od katerih je bila plačana tudi akontacija dohodnine.
V letni davčni napovedi je tožnik kot rezident druge države članice EU uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane po 114. členu ZDoh-2. Pri tem slednje olajšave v državi rezidentstva (tj. Italiji) ni uveljaljavljal.
Dohodki, prejeti v Sloveniji, so bili vključeni v osnovo za odmero dohodnine v Italiji, davek plačan v Sloveniji pa je bil po metodi odbitka upoštevan pri odmeri dohodnine v Italiji. Ker je dohodnina plačana po viru v Sloveniji presegala (brez olajšav) odmerjeno dohodnino v Italiji, tožniku obveznost doplačila dohodnine v Italiji ni nastala.
FURS je postopek odmere ustavil, ker je odločil, da tožnik ni upravičen do uveljavljanja posebne davčne olajšave za vzdrževane družinske člane, saj se skladno s 116. členom ZDoh-2 rezidentom druge države članice EU ta prizna le, če je dohodek, ki je obdavčen v Sloveniji znaša najmanj 90 % celotnega obdavčljivega dohodka v davčnem letu, v državi rezidentstva pa je izvzet iz obdavčitve ali oproščen plačila dohodnine.
Ministrstvo za finance je pritožbo tožnika zoper to prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnilo in dodalo, da bi mu navedeno olajšavo morala zagotoviti Italija kot država rezidentstva.
VRHOVNO SODIŠČE
Sodišče je odločilo, da davčni rezident druge države članice EU, ki ves svoj dohodek na podlagi zaposlitve ustvari v Sloveniji, ima v Sloveniji pravico uveljavljati olajšavo za vzdrževane družinske člane.
Po načelu primarnosti prava Evropske unije v obravnavani zadevi namreč ni dopustno uporabiti določbe 116. člena ZDoh-2, ker posega v 45. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije in privede do nedopustne diskriminacije na podlagi davčnega rezidentstva. Omejitev iz zadevnega člena bi bila dopustna le tedaj, če bi bila revidentu taka davčna olajšava upoštevana že v Italiji, tako da bi tam (dejansko) vplivala na višino davčne obveznosti revidenta, kar pa se v temu primeru ni zgodilo. Tožnik je namreč vse svoje obdavčljive dohodke dosegel v Sloveniji, vendar pa je bil glede možnosti uveljavljanja olajšave za vzdrževane družinske člane v slabšem položaju (sorazmerno višja obdavčitev) tako od rezidentov Slovenije kot v primerjavi z davčnimi zavezanci v Italiji.
V novem postopku FURS tako ne sme uporabiti omejitve iz 116. člena ZDoh-2 v nasprotju s stališči zadevne sodbe in mora pri odmeri dohodnine davčnemu zavezancu omogočiti, da uveljavi posebno davčno olajšavo iz 114. člena ZDoh-2.
ZAKLJUČEK
Na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča mora FURS, davčnim nerezidentom Slovenije, ki so hkrati davčni rezidenti druge države članice EU, omogočiti, da uveljavijo posebno davčno olajšavo za vzdrževane družinske člane iz 114. člena ZDoh-2, in sicer če so izpolnjeni sledečimi pogoji:
da davčni zavezanec prejema vse ali skoraj vse svoje dohodke, od katerih je bila plačana dohodnina, iz države članice zaposlitve, in ne prejema visokih dohodkov v državi članici rezidentstva, tako da mu ta pri odmeri dohodnine ne more odobriti ugodnosti, ki izhajajo iz upoštevanja njegovega osebnega in družinskega položaja ter
da davčnemu zavezancu taka davčna olajšava ni bila upoštevana že v Italiji, na način, da (dejansko) vpliva na višino davčne obveznosti davčnega zavezanca.