top of page

Transferne cene v času COVID-19: Dodatna Navodila OECD

Updated: Nov 18, 2021


Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je v petek, 18.12.2020 objavila dodatna pojasnila za čas pandemije COVID-19 k že obstoječim smernicam za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave iz leta 2017. Dodatna pojasnila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju OECD) naj bi razjasnila in praktično ponazorila uporabo neodvisnega tržnega načela v času gospodarskih razmer, ki so posledica pandemije COVID-19.


Trenutne razmere so povzročile številne nove izzive pri uporabi pravil o transfernih cenah, tako za davkoplačevalce kot tudi za davčne uprave. Za davkoplačevalce so izzivi prisotni pri določanju ustreznih transfernih cen, za davčne uprave na drugi strani pa obstoječe razmere predstavljajo izzive pri pregledovanju le-teh.


Dodatna pojasnila se osredotočajo na to, kako uporaba neodvisnega tržnega načela in Smernic OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave iz leta 2017 rešujejo vprašanja, ki se pojavljajo v času pandemije COVID-19. Pojasnila OECD se osredotočajo na naslednja štiri področja:


1. Analiza primerljivosti,

2. Izguba in razporeditev specifičnih stroškov, ki so nastali zaradi COVID-19,

3. Programi državne pomoči, in

4. Vnaprejšnji cenovni sporazumi (t. i. APA sporazumi).


V nadaljevanju so na kratko predstavljena zgoraj omenjena štiri področja.


1. Analiza primerljivosti


Dodatna pojasnila k smernicam OECD zagovarjajo praktične pristope zaradi omejitev pri pridobivanju primerljivih podatkov od tretjih oseb za pripravo analize primerljivosti družb, ki so nastali zaradi pandemije COVID-19. OECD ugotavlja, da lahko trenutne razmere v času COVID-19 zmanjšujejo zanesljivost podatkov za pripravo analize primerljivosti in zato zahtevajo uporabo praktičnih pristopov.


Pojasnila k smernicam OECD podrobneje opredeljujejo tudi vire informacij, ki jih je mogoče uporabiti pri pripravi analize primerljivosti: analiza sprememb obsega prodaje, izkoriščenost zmogljivosti, stroški, ki so nastali v času pandemije COVID-19, državne pomoči, makroekonomski podatki (BDP in / ali kazalniki panoge) ter druge statistične metode.


2. Izgube in razporeditev stroškov, ki so nastali v času pandemije COVID-19


V času pandemije COVID-19 je veliko mednarodnih podjetij utrpelo izgube zaradi zmanjšanja povpraševanja, nezmožnosti pridobivanja/dobave izdelkov ali storitev oziroma zaradi izrednih operativnih stroškov. Dodatna pojasnila OECD dopuščajo razporeditev izgub, nastalih zaradi pandemije COVID-19, med člane skupine povezanih podjetij glede na analizo tveganj.


Pandemija je ustvarila nove pogoje, v katerih se lahko povezana podjetja odločijo, ali se bodo sklicevala na uporabo klavzule o višji sili. Določeni so tudi pogoji pod katerimi lahko povezana podjetja spreminjajo oziroma prekličejo pogodbe s povezanimi podjetji. Za povezana podjetja je posebej pomembno da analizirajo, kako učinkovito razporediti izgube in stroške, ki so nastali v času COVID-19 med povezanimi podjetji.


3. Programi državne pomoči


Državna pomoč pomeni denarni ali nedenarni program, kjer vlada ali drug javni organ upravičenim davkoplačevalcem zagotavlja neposredne ali posredne gospodarske koristi, kot so nepovratna sredstva, subvencije, posojila, davčne olajšave ali olajšave v investicije. V času COVID-19 so države svojim davkoplačevalcem ponudile številne državne pomoči. Rast števila programov državne pomoči je privedla do vprašanj o dejavnikih, ki jih je treba oceniti, da bi ugotovili, ali lahko prejemanje državne pomoči vpliva tudi na določanje ustreznih transfernih cen.


OECD ugotavlja, da lahko na določanje ustreznih transfernih cen vplivajo tudi razpoložljivost, vsebina, trajanje in uporaba teh programov, ne glede na to, ali se državna pomoč zagotavlja članu mednarodne skupine podjetij ali neodvisnim podjetjem na trgu, kjer mednarodna skupina podjetij deluje.


Pojasnila k smernicam OECD tako določajo, da je treba natančno preučiti pogoje programa državne pomoči, ki se je oblikoval v času COVID-19, saj je treba upoštevati morebiten vpliv programa na transakcije in primerjati njihove učinke z drugimi, že obstoječimi programi pomoči. Številni programi državne pomoči, ki so nastali v času COVID-19, so zasnovani kot začasna podpora za ohranitev podjetij, zato se lahko njihov vpliv pri določanju transfernih cen razlikuje od učinka tekočih programov državne pomoči, ki trajajo tudi do več let. Pojasnila k smernicam OECD se tudi osredotočajo na to ali prejem državne pomoči vpliva na pripravo analize primerljivosti.


4. Vnaprejšnji cenovni sporazum (t. i. APA sporazumi)


Obstoječi vnaprejšnji cenovni sporazumi so še zmeraj zavezujoči za davčne zavezance in davčne uprave, razen če je pandemija COVID-19 privedla do okoliščin, ki pomenijo preklic ali spremembo vnaprejšnjega cenovnega sporazuma (npr. kršitev ključnih predpostavk). Potrebno je analizirati vsak primer posebej in za vsak primer posebej upoštevati okoliščine posameznega davkoplačevalca, da se ugotovi, ali je bil kršen posamezni element obstoječega APA sporazuma.

Vnaprejšnji cenovni sporazumi ostajajo eden ključnih instrumentov za povečanje davčne varnosti na področju transfernih cen. Dodatna pojasnila k smernicam OECD spodbujajo davkoplačevalce in davčne uprave k fleksibilnemu pristopu sodelovanja glede na trenutne gospodarske razmere. Tako na primer dodatne smernice OECD predlagajo, da če se davkoplačevalci in davčne uprave trenutno pogajajo o novih vnaprejšnjih cenovnih sporazumih o financiranju za poslovno leto 2020, naj se davkoplačevalci in davčne uprave v trenutnih razmerah dogovorijo o kratkoročnem APA sporazumu za obdobje pandemije COVID-19, in o ločenem APA sporazumu, ki zajema obdobje po obdobju COVID-19.


Smernice OECD o določanju transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave iz leta 2017 so še vedno primarno gradivo in jih je pri določanju transfernih cen potrebno upoštevati. Dodatna pojasnila k smernicam OECD o določanju transfernih cen v času posledic pandemije COVID-19 obravnavajo trenutno odprta vprašanja in predstavljajo pomemben del za izboljšanje davčne varnosti ter oblikovanje stabilnejšega mednarodnega davčnega sistema. Vpliv pandemije COVID-19 je na svetovna gospodarstva velik, zato OECD poudarja, da je treba vpliv pandemije oceniti in ustrezno dokumentirati, ter da morajo davkoplačevalci in davčne uprave pri določanju ustreznih transfernih cen natančno opredeliti vsa ekonomsko pomembna tveganja in dejavnike, ki so v tem času nastali, in imajo pomembno vlogo pri določanju transfernih cen.



Ta dokument (in vse informacije do katerih dostopate preko povezav v tem dokumentu) je namenjen zgolj informiranju in ne predstavlja pravnega svetovanja. Prav tako so se lahko navedena dejstva od datuma objave spremenila. Pred sprejetjem ali izvajanjem kakršnih koli dejanj je potrebno pridobiti strokovno pravno svetovanje.

114 views0 comments

Recent Posts

See All
bottom of page