8. aprila 2021 je bila sprejeta Uredba o embalaži in odpadni embalaži, ki je izvedbeni predpis na podlagi novele Zakona o varstvu okolja (ZVO-1J), in je bila objavljena 9. aprila 2021 v Uradnem listu Republike Slovenije. Spremembe omenjene uredbe so pričele veljati z dnem 24. 4. 2021, pri čemer pa se bodo nekatere posamezne določbe pričele uporabljati kasneje. Prehodno obdobje je določeno različno za posamezne določbe v skladu z 69. členom Uredbe o embalaži in odpadni embalaži (v nadaljevanju Uredba), tj. vse v obdobju od 1. julija 2021 pa do 16. januarja 2022.
Cilj Uredbe je zagotavljanje visoke ravni varstva okolja, preprečevanje ali zmanjševanje kakršnihkoli vplivov embalaže in odpadne embalaže na okolje, zagotavljanje delovanja notranjega trga, preprečevanje trgovinskih ovir ter izkrivljanja in omejevanja konkurence.
Za uresničitev cilja Uredba določa pravila in pogoje za proizvodnjo in distribucijo embalaže, njeno uporabo, ravnanje in dajanje na trg v Sloveniji ter ravnanje z odpadno embalažo, da bi preprečevali nastajanje odpadne embalaže. Poleg tega so določena tudi pravila, ki se nanašajo na ponovno uporabo embalaže in njeno recikliranje. Prav tako pa se uredba dotakne tudi proizvajalčeve razširjene odgovornosti za embalažo (v nadaljevanju PRO). Po novem je jasno določeno, kdo je proizvajalec, ki daje embalažo na trg v Sloveniji in ima obveznost PRO. Proizvajalcu Uredba po novem nalaga organizacijske in finančne obveznosti ravnanja z odpadno embalažo, ki nastane na območju Slovenije. To pomeni, da proizvajalec ne bo več plačeval samo stroškov ravnanja z odpadno embalažo, temveč bo imel tudi organizacijsko obveznost. Torej proizvajalec bo moral zagotoviti predpisano ravnanje za vso odpadno embalažo in plačati predpisane stroške v zvezi s tem.
Pomembnejša novost Uredbe pa se nanaša na ukinitev količinskega praga, ki je predhodno označeval mejo za nastanek obveznosti plačila stroškov ravnanja z odpadno embalažo, in je znašal 15 ton dane embalaže na trg v Sloveniji letno. Poleg tega pa se tudi uvaja možnost plačila pavšalnega zneska za tiste proizvajalce, ki dajo letno na trg v Sloveniji manj kot 1.000 kg embalaže.
Uredba prinaša tudi nekatere spremembe v sistemu ravnanja z odpadno embalažo. Spremembe se nanašajo na področje rednega prevzemanja odpadne embalaže od izvajalcev javne službe, zagotavljanje ustreznih postopkov razvrščanja odpadne embalaže in zagotavljanje zadostnih zmogljivosti naprav za predobdelavo odpadne embalaže. Omenjene spremembe naj bi poleg ukinitve količinskega praga prispevale k optimizaciji izvajanja sistema ravnanja z odpadno embalažo. Pripomogle naj bi tudi k zmanjšanju potrebnih intervencij države glede plačila stroškov ravnanja z odpadno embalažo, ki jih družbe z odpadno embalažo ne prevzemajo od izvajalcev javne službe.
Omenjenim novostim je potrebno dodati, da bodo za obdobje od 1. julija 2021 dalje podatke o embalaži, ki bo dana na trg v Sloveniji, sporočali Agenciji Republike Slovenije za Okolje (ARSO) samo tisti, ki bodo obveznosti PRO izpolnjevali samostojno. Za vse druge proizvajalce bo te podatke sporočala izbrana družba za ravnanje z odpadno embalažo. Poročanje je obvezno za pravne osebe ali samostojne podjetnike s sedežem v Sloveniji ali tuje podjetje, ki daje embalažo na trg v Sloveniji. Torej Uredba se dotika vseh, ki na kakršenkoli način rokujejo z embalažo. Rok za poročanje je 31. marec tekočega leta za preteklo leto.
Kdaj je potrebno poročanje? Do razlik pri poročanju prihaja v odvisnosti od tega, ali sta izdelek in embalaža dana na slovenski trg, ali pa gresta v izvoz. Nadalje v primeru dajanja embalaže na slovenski trg prihaja do razlik glede na to ali je izdelek dan v promet ali pa ostane v podjetju. Navedene razlike v obveznosti poročanja so prikazane na spodnji sliki.
V nadaljevanju podajamo še nekaj praktičnih primerov za boljšo ponazoritev zgoraj prikazanih razlik v obveznosti poročanja.
1. Nakup od dobavitelja iz Slovenije. Poročanje ni potrebno, ne glede na to ali gresta izdelek . oziroma embalaža na slovenski trg ali pa v izvoz.
2. Pridobitev/uvoz iz EU ali tretjih držav. V tem primeru je potrebno poročanje, če je izdelek oziroma embalaža dana na slovenski trg (bodisi dana v promet bodisi v lastno rabo), medtem ko poročanje ni potrebno, v kolikor gresta izdelek in embalaža v izvoz.
Pridobivate oziroma uvažate embalirano blago, ki ga dajete na slovenski trg.
Primer: Kot pridobitelj/uvoznik slaščic ste zavezani za plačevanje embalažnine za odpadno embalažo (npr. folija in kartonske škatle), ki nastane ob razpakiranju pridobljenih/uvoženih slaščic. Prav tako ste zavezani za plačevanje embalažnine tudi za embalažo v, kateri so embalirane slaščice (npr. škatla za slaščice), ki jih distribuirate na slovenski trg.
Pridobivate oziroma uvažate embalažo za namen polnjenja na prodajnem mestu.
Primer: Ste pridobitelj/uvoznik vrečk, ki so namenjene polnjenju sendvičev na prodajnem mestu. Za vrečke ste vi kot pridobitelj/uvoznik zavezani k plačevanju embalažnine.
3. Pakiranje/embaliranje. V tem primeru je potrebno poročanje, če sta izdelek ali embalaža dana v promet na slovenskem trgu.
Pakirate/embalirate blago pod svojim imenom oziroma znamko ali to za vas počne drugo podjetje.
Primer: Ste proizvajalec alkoholnih pijač. Zavezani ste k plačevanj embalažnine, če alkoholne pijače sami embalirate v plastenke z vašo blagovno znamko in jo dajete na slovenski trg, ali pa to počne nekdo za vas z vašo blagovno znamko. V kolikor embalirate za drugo blagovno znamko, je lastnik blagovne znamke zavezan k plačevanju embalažnine.
4. Nakup embalaže od tujega podjetja. V tem primeru ste zavezani za plačilo embalažnine, če sta izdelek ali embalaža dana v promet na slovenskem trgu.
Kupujete embalirano blago preko spleta od tujih podjetij in ga sami uporabljate pri opravljanju dejavnosti.
Primer: Ste masažni salon, ki kupuje izdelke za masiranje (olja, kreme, ...) preko spleta od tujih podjetij. Izdelke uporabite pri opravljanju svoje dejavnosti, zato ste zavezani za plačilo embalažnine.
5. Tuje podjetje, ki prodaja izdelke na slovenski trg. V tem primeru ste zavezani za plačilo embalažnine, če sta izdelek ali embalaža dana v promet na slovenskem trgu.
Tuje podjetje je proizvajalec čokolade in jo prodaja na slovenski trg.
Primer: Ste tuje podjetje, ki proizvaja čokolado. Pod svojo znamko jo embalirate v alufolijo in ovitek iz papirja. S prodajo čokolade na slovenskem trgu ste zavezani za plačilo embalažnine skladno z Uredbo.
6. Proizvodnja embalaže. V tem primeru je potrebno poročanje, če sta izdelek ali embalaža dana v promet na slovenskem trgu.
Proizvajate embalažo za namen polnjenja na prodajnem mestu.
Primer: Ste proizvajalec plastičnih folij za obleke. Prodajate jih čistilnicam, ki jih uporabljajo za shranjevanje očiščenih oblačil. Za plastične folije ste vi kot proizvajalec le-teh zavezani k plačevanju embalažnine.
V nadaljevanju pa sledi še nekaj primerov s slikami za lažjo predstavo, kaj embalaža je in kaj ni. Ilustrativni primeri (prikazani na spodnjih slikah) za merilo iz 6.a točke 3. člena Uredbe.
Predmeti, ki se jih obravnava kot embalažo: škatle za slaščice, folija, ovitki okrog škatlic za zgoščenke, škatlice za vžigalice, kapsule za avtomate za napitke, ki se ob uporabi izpraznijo, itd.
Predmeti, ki niso obravnavani kot embalaža so čajni filter za vrečke, ovitki klobas, kartuše za tiskalnike, škatle in zaboji za orodje, itd.
Ilustrativni primeri (prikazani na spodnjih slikah) za merilo iz 6.b točke istega člena Uredbe.
Predmeti, ki so embalaža (če so oblikovani in namenjeni za polnjenje na prodajnem mestu blaga) so papirnate ali plastične nosilne vrečke, folija za hrano, vrečke za sendviče, krožniki in kozarci za enkratno uporabo itd.
Predmeti, ki niso embalaža so jedilni pribor za enkratno uporabo, podloge za pecivo, ki se prodajajo brez peciva, papirnati modeli za peko, ki se prodajajo prazni, itd.
Ilustrativni primeri (prikazani na spodnjih slikah) za merilo 6.c točke istega člena uredbe.
Predmeti, ki so embalaža so etikete, obešene neposredno na izdelek ali pritrjene nanj.
Predmeti, ki so del embalaže so sponke, plastični ovitki, nalepke pritrjene na drugo embalažo, krtačka maskare, ki je del pokrovčka posodice, itd.
Predmeti, ki niso del embalaže: priponke za radio frekvenčno identifikacijo (t.i. RFID).
V kolikor ste pravna oseba ali samostojni podjetnik ter ravnate z embalažo bodite pozorni na novosti, ki jih prinaša Uredba o embalaži in odpadni embalaži. Če imate kakršnakoli dodatna vprašanja, se lahko obrnete na našo ekipo izkušenih strokovnjakov, ki vam bo z veseljem pomagala.
Ta dokument (in vse informacije do katerih dostopate preko povezav v tem dokumentu)je namenjen zgolj informiranju in ne predstavlja pravnega svetovanja. Prav tako so se lahko navedena dejstva od datuma objave spremenila. Pred sprejetjem ali izvajanjem kakršnih koli dejanj je potrebno pridobiti strokovno pravno svetovanje.