Vsaka državna pomoč v teh negotovih časih je dobrodošla, vendar pa ta s seboj prinaša marsikatere obveznosti, dodatna opravila in nove izzive – od izpolnjevanja vlog in zbiranja dokazil za prejem, pa vse do končnega dokazovanja upravičenosti do prejema pomoči. Zelo pomembna pa je navsezadnje tudi pravilna knjigovodska obravnava državne pomoči, s čimer se družbe soočajo pri pripravi računovodskih izkazov in letnega poročila.
O pravilni knjigovodski obravnavi je veliko zapisanega v strokovni literaturi, vseeno pa bi radi izpostavili nekaj dejstev, na katere bodite prejemniki državne pomoči še posebej pozorni.
Izkazovanje državnih pomoči
Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo je na seji 10. aprila 2020 sprejel Pojasnilo 1 k Slovenskemu računovodskemu standardu (v nadaljevanju SRS) 15 – Računovodsko izkazovanje državnih pomoči zaradi COVID-19, ki določa, da naj po Priporočenem enotnem kontnem načrtu[1] družbe vso državno pomoč, povezano s COVID-19, izkazujejo na ločenem analitičnem kontu v okviru konta 768 z nazivom Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki (državna podpora zaradi COVID-19). Pojasnilo navaja, da se omenjene pomoči zaradi izrednih razmer epidemije COVID-19 štejejo za prihodke pomembnih vrednosti, zato je treba po SRS 21 v pojasnilih k izkazom ločeno razkriti njihovo naravo (vrsto) in znesek. Pojasnilo ne velja za državno pomoč, prejeto za pridobivanje osnovnih sredstev.
Pripoznava in vračilo
Družba mora najprej opraviti presojo, ali izpolnjuje pogoj za pripoznanje državne pomoči v skladu s SRS 11.35. Državna pomoč se lahko pripozna šele takrat, ko hkrati obstajata zagotovilo pritoka gospodarskih koristi (prejema sredstev državne pomoči) in zagotovilo, da je družba izpolnila zahteve za pridobitev/ohranitev državne pomoči, oziroma da jih bo izpolnila.
Državna pomoč je družbi običajno dodeljena z zakonom, odločbo ali drugim pravnim dokumentom, pri začetnem pripoznanju sredstev in prihodkov pa je treba biti pozoren na naslednje:
Če družba prejme denarna sredstva za stroške, ki še niso nastali, potem najprej pripozna terjatev, kasneje pa prejeta denarna sredstva. Ker stroški še niso nastali, se prejeta denarna sredstva pripozna med odložene prihodke med pasivnimi časovnimi razmejitvami, med prihodke pa se lahko razvrstijo, ko je jasno, da družbi državne pomoči ne bo treba vrniti.
Če družba prejme denarna sredstva za upravičene, že nastale stroške, pa najprej pripozna nezaračunane prihodke med aktivnimi časovnimi razmejitvami, ki jih v trenutku, ko jih ima pravico zaračunati, razvrsti med terjatve. Za denarna sredstva za katera so stroški že nastali, in za katere družba nima nobene obveze glede vračila, se pripoznajo prihodki.
Morebitna nedenarna sredstva, ki jih družba prejme kot državno pomoč, se pripozna skladno s SRS 16, po pošteni vrednosti, in glede na njihov namen uporabe.
Iz dokumenta o dodelitvi državne pomoči lahko izhaja, da bo družba zagotovo prejela sredstva za stroške, ki nastajajo, vendar bo te lahko terjala šele kasneje. Kadar hkrati ne obstaja tveganje, da bi pomoč morala vrniti, potem družba vračuna prihodke.
Pri tem je potrebno poudariti, da mora vknjižba odloženih in vračunanih prihodkov izhajati iz verodostojnega dokumenta, iz katerega izhaja, da je družba upravičena do sredstev, ter kdaj in kako jih bo prejela.
V Zvezi računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije so podali mnenje, da v kolikor družba ne sestavlja medletnih računovodskih izkazov, lahko prejemnik državne pomoči (po ZIUZEOP) le-to v letu 2020 pripozna med prihodke, in nato pri pripravi letnih računovodskih izkazov za leto 2020 ugotavlja, ali izpolnjuje pogoje za prejeto pomoč.
Iz zgornjega odstavka o uvrščanju državne pomoči med prihodke izhaja, da družba med prihodke lahko pripozna državno pomoč za katero je prepričana, da ji je ne bo treba vračati. Ob morebitnem neizpolnjevanju pogojev, najkasneje pri sestavi letnega poročila za 2020, pa mora družba zmanjšati prihodke in pripoznati obveznosti ter stroške zamudnih obresti, ki so povezane z vračilom državne pomoči. Omenjeno pripoznanje mora biti vključeno v računovodskih izkazih za leto 2020, saj podlago za vračilo predstavlja dogodek, ki je obstajal že na dan 31.12.2020.
Če bi družba na podlagi tedaj znanih dejstev, že ob začetnem pripoznanju presodila, da obstaja tveganje, da ji ne bo uspelo izpolniti pogojev, in bo morala državno pomoč vrniti, potem pripoznanje prihodkov odloži med pasivnimi časovnimi razmejitvami. Ko družba lahko nedvoumno presodi o upravičenosti oz. neupravičenosti do državne pomoči, prejeta sredstva razvrsti med že omenjene druge prihodke (konto 768) oz. med druge kratkoročne obveznosti do državnih institucij (konto 266).
Družba naj bo pozorna tudi na pogoje, na podlagi katerih se presoja upravičenost do prejema državne pomoči. Ti so se s sprejemom različnih t. i. protikoronskih paketov spreminjali, pri tem pa je potrebno biti pazljiv na obdobje veljave posameznih pogojev.
Če na kratko povzamemo - družbe naj preverijo (in po potrebi popravijo) začetno pripoznavo že prejetih državnih pomoči, izpolnjevanje pogojev za ohranitev državne pomoči pa je treba presoditi najkasneje ob zaključevanju leta, in ugotovljeno stanje (ohranitev ali vračilo) pravilno prikazati v računovodskih izkazih za leto 2020. V kolikor imate pri knjigovodski obravnavi državne pomoči težave, ali pa niste povsem prepričani v pravilnost vaših predpostavk, se lahko obrnete na našo ekipo izkušenih svetovalcev in z veseljem vam bomo pomagali.
Opomba: [1] Priporočeni enotni kontni načrt za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije.
Ta dokument (in vse informacije do katerih dostopate preko povezav v tem dokumentu) je namenjen zgolj informiranju in ne predstavlja pravnega svetovanja. Prav tako so se lahko navedena dejstva od datuma objave spremenila. Pred sprejetjem ali izvajanjem kakršnih koli dejanj je potrebno pridobiti strokovno pravno svetovanje.