Kaj je tisto, kar naredi dobrega vodjo?

Odličen vodja mora najprej znati voditi sebe, šele potem ekipo. Lars Sudmann, avtor različnih knjig, TED govorec in svetovalec top managerjem pravi, da gre sicer veliko ljudi v vodstveno pozicijo z dobrim namenom, ampak ti nameni velikokrat razvodenijo zaradi ogromno delovnih nalog in ugodnosti, ki jih ta funkcija prinaša.


Po njegovem mnenju so vse vodje pred začetkom te funkcije kot novopečeni starši – na začetku se zdi vse idealno in vsi imajo predstavo o tem, kako odlični bodo pri svojem delu, ter kako ne bodo počeli istih napak, kot so jih počeli ali pa jih počnejo drugi vodje. Ko zares vstopijo v vlogo vodje hitro ugotovijo, da se realnost ne ujema z njihovimi pričakovanji in idejo o tej vlogi. Tudi Sudmann sam je po nastopu funkcije vodje kaj kmalu spoznal, da vse ne gre tako idealno kot si je želel in predstavljal. Tako kot večina vodij je tudi on ugotovil, da ima preveč dela in premalo časa za izpolnjevanje vseh nalog ter za vodenje svojih podrejenih. Po njegovem mnenju vodje v želji, da bi izgledali učinkoviti, tekajo brezglavo naokoli in ne delajo v skladu s postavljenimi prioritetami ter strategijo podjetja. Situacija se lahko poslabša takrat, ko so vodje v poziciji moči in domnevajo, da bodo njihovi podrejeni poskrbeli za večino nalog in izzivov, ki se pojavijo na poti. Po Sudmannovem mnenju so to klasični problemi vodij. Rešitev tega izziva je našel v tem, da bi morali vodje veliko več časa in energije posvetiti upravljanju in vodenju samih sebe. Kako lahko vodje uspešno vodijo sami sebe, je razdelil na 3 ključne stebre: 1. potrebno se je zavedati svojih pomanjkljivosti, 2. potrebno si je vzeti čas za vsakodnevno refleksijo in 3. potrebno je kontrolirati svoja čustva.


Pri tem je pomembno, da vodje spoznajo sami sebe (svoje slabosti, prednosti), to pa pomeni da morajo znati sprejemati povratne informacije od sodelavcev in podrejenih, kar zna biti zelo težka naloga. Hkrati morajo povratne informacije sprejemati z odprtimi rokami in ne kaznovati oseb, ki podajo svoje iskreno in konstruktivno mnenje.


Če ste vodja, vam dajemo en izziv – ali se spomnite kakšne vodje, ki svoje vloge po vašem mnenju ni opravil najboljše? Pri tem se vprašajte, kaj vse vas je zmotilo, potem pa se zamislite – kaj od teh stvari počnete tudi vi pri vodenju svoje ekipe? Verjetno boste ugotovili, da imate tudi vi kar nekaj takih lastnosti. Če ste kot vodja odločeni, da želite te lastnosti spremeniti, jih lahko tudi tako, da naredite seznam teh lastnosti ter naredite načrt, kako se boste lotili spreminjanja le-teh, potem pa mesečno spremljajte svoj napredek. Pri tem je izredno pomembno tudi to, da vsak dan na kratko naredite refleksijo svojega vodenja – kaj ste naredili v redu, kaj bi lahko naredili drugače in kje so možnosti za izboljšave.


Kot pravi Simon Sinek, motivacijski govornik in avtor večih knjig - prava vrednost vodje ni v tem, koliko dela opravi. Njegova prava vrednost je v tem, kako navdihuje druge za delo, ki ga opravljajo, ter izkoristi njihov potencial. Vodje lahko pripomorejo k rasti zaposlenih in jih spodbujajo k doseganju njihovih rezultatov - vendar le, če so ustrezno usposobljeni za vodenje.


Ta dokument (in vse informacije do katerih dostopate preko povezav v tem dokumentu), je namenjen samo informiranju in ne predstavlja pravnega svetovanja. Strokovno pravno svetovanje je potrebno pridobiti pred sprejetjem ali izvajanjem kakršnih koli dejanj, ki so posledica vsebine tega dokumenta.

6 views