Finančna uprava Republike Slovenije opravlja nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izvajanja predpisov iz davčnega in carinskega področja. Nadzor opravlja tudi na drugih področjih, na katerih je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) pristojna kot nadzorni organ. Inšpekcijski nadzor izvaja na podlagi Zakona o finančni upravi in skladno s pravili Zakona o davčnem postopku ter Zakona o inšpekcijskem nadzoru.
FURS letno pripravi načrt, ki zagotavlja t.i. sistemski nadzor nad zavezanci. Letni načrt se pripravi s pomočjo analize tveganja in objektivnimi kriteriji, s katerimi se upošteva načelo enakomernega izvajanja inšpekcijskega nadzora vseh zavezancev za davek in načelo pomembnosti davka, ki ga zavezanec za davek prispeva v javnofinančnih prihodkih. Objektivni kriteriji so pripravljeni na podlagi statističnih metod in predhodnih ugotovitev v postopkih nadzora. Del letnega načrta se pripravi tudi na osnovi informacij, ki jih FURS prejme od drugih državnih organov, prijav, mednarodnih zaprosil in drugih pobud. Določen del nadzora pa poteka po metodi naključnega izbora.
FURS je izdal dokument, kjer so natančneje pojasnjeni kriteriji za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov za leto 2021. Tudi v letu 2021 so finančni inšpekcijski nadzori ciljno usmerjeni v odkrivanje in zmanjševanje obsega davčnih in carinskih utaj ter v izboljšanje prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti. Z razliko od preteklih let je FURS svoje delovanje na področju nadzora v letu 2021 nekoliko prilagodil, saj so v letu 2020 ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije nalezljivih bolezni SARS – CoV-2 (v nadaljevanju COVID-19) pomembno posegli v aktivnosti zavezancev za davek. Na izvajanje inšpekcijskega nadzora v letu 2021 tako pomembno vpliva tudi nujnost izvajanja nadzorov v zvezi z uveljavljanjem prejetih pomoči in oprostitev, ki so jih bili subjekti deležni v okviru ukrepov za zajezitev ali odpravo posledic epidemije COVID-19 (t.i. PKP ukrepi).
V letu 2021 je FURS tako določil po posameznih področjih naslednje prioritete:
nadzor nad izvajanjem ukrepov (vladnih odlokov) za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom COVID-19 (sočasno z izvajanjem nadzorov na področju izdaje in davčnega potrjevanja računov ter dela in zaposlovanja na črno, nadzor poteka v času trajanja epidemije in veljavnosti vladnih odlokov);
nadzor nad uveljavljanjem prejetih pomoči in oprostitev prispevkov za socialno varnost (v okviru nadzorov davka od dohodkov iz dejavnosti, davka od dohodka pravnih oseb (DDPO) ter nadzora davkov in prispevkov od dohodkov posameznikov (zaposlenih, samozaposlenih, verskih uslužbencev, družbenikov in kmetov fizičnih oseb));
nadzor na področju davkov (največji delež nadzorov FURS izvaja na področju davka na dodano vrednost (DDV), sledi nadzor DDPO in davka od dohodkov iz dejavnosti, davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb, dohodnine in drugih dajatev, nadzor transfernih cen, ki predstavlja pomemben del nadzora DDPO ter nadzor na področju nenapovedanih davkov);
nadzor nad sivo ekonomijo (nadzor nad neregistriranimi subjekti, kot je delo in zaposlovanje na črno ter na področju registriranih zavezancev, celovitost evidentiranja prihodkov (npr. nadzori davčnega potrjevanja računov – davčne blagajne), ter nadzor nad »operaterji«, ki davčno potrjujejo račune in nimajo ustrezne zavarovalne podlage za delo);
nadzor elektronskega poslovanja in dejavnosti t.i finančno-tehnoloških podjetij in njihovih inovativnih spletnih storitev (nadzor nad registracijo tujih subjektov, ki poslujejo preko spleta v Sloveniji, evidentiranje prihodkov iz naslova spletne prodaje blaga in storitev (delo na črno) ter plačilo ustreznih dajatev, tudi nadzor dejavnosti povezanih z digitalnimi sredstvi (kriptovalute));
nadzor davčnega potrjevanja računov (nadzor nad pravilnostjo izdajanja in potrjevanja računov za opravljene dobave blaga in storitev, nad pravilnostjo in pravočasnostjo obračunavanja davkov, ter pravočasnostjo identifikacije za namene DDV);
nadzor na področju carin (preverjanje skladnosti uvoznih postopkov z EU zakonodajo, predvsem v zvezi s preverjanjem carinske vrednosti blaga, s pravilnim uvrščanjem blaga v kombinirano nomenklaturo, pravilnostjo izvedbe carinskega postopka 42, ugotavljanje pravilnosti porekla blaga ter »meursing« kode (vsebnost sestavin v živilih) in e-commerce);
nadzor na področju trošarin (preverjanje pravilnega obračunavanja trošarin (zlasti za alkohol in alkoholne pijače, na področju mazalnih olj in tobačnih izdelkov), upravičenosti vračil trošarin za različne namene (predvsem za vračila za komercialni prevoz, ki jih uveljavljajo tujci));
nadzor na področju okoljskih dajatev (nadzori usmerjeni v preverjanje pravilnosti obračunavanja okoljskih dajatev za komunalne vode in CO2 takso);
nadzor nad izvajanjem skupne kmetijske politike (upravičenost izplačanih nadomestil Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada ter ustreznost sistema potrebne skrbnosti lesa in lesnih proizvodov); in
nadzor iger na srečo (nadzor nad preglednostjo poslovanja koncesionarjev, nadzor tveganja s področja pranja denarja, goljufij in drugih kaznivih ravnanj na področju prirejanja iger na srečo ter nadzor nad pravilnostjo in pravočasnostjo obračunavanja obveznih dajatev (davka na dobitke od iger na srečo, koncesijske dajatve, davka od iger na srečo in davka od srečk) prirediteljev in koncesionarjev na področju iger na srečo).
Več informacij glede inšpekcijskih nadzorov v letu 2021 je objavljenih na spletni strani Finančne uprave.
V primeru dodatnih vprašanj glede inšpekcijskih nadzorov se lahko obrnete na našo ekipo strokovnjakov, ki vam bodo z veseljem pomagali.
Ta dokument (in vse informacije do katerih dostopate preko povezav v tem dokumentu) je namenjen zgolj informiranju in ne predstavlja pravnega svetovanja. Prav tako so se lahko navedena dejstva od datuma objave spremenila. Pred sprejetjem ali izvajanjem kakršnih koli dejanj je potrebno pridobiti strokovno pravno svetovanje.