Zadnji trendi gospodarskega razvoja prinašajo novosti tudi na področju digitalizacije, pomemben element katere je tudi umetna inteligenca. Razvoj le-te je močno povezan z velikimi podatkovnimi bazami in zmogljivostjo računalnikov. To sovpada tudi z vpeljevanjem še hitrejšega prenosa podatkov, s čimer se za umetno inteligenco odpirajo nove priložnosti. Ker je osnovni namen umetne inteligence avtomatizacija (človeške) kognitivne funkcije oziroma več le-teh, je možnosti za uporabo v gospodarstvu nešteto. Področje zaobjema prepoznavanje izgovorjave, računalniški vid, analizo sentimenta, strojno učenje, avtonomne stroje itd., s katerimi si lahko pomagajo praktično vse gospodarske panoge.
Evropska komisija je opravila prvi pregled uporabe umetne inteligence (v nadaljevanju AI tehnologija), med evropskimi podjetji in objavila študijo. V raziskavi je sodelovalo 9.640 podjetij iz 30 držav (EU, Norveška in Islandija). Omenjena študija bo Evropski komisiji pomagala pri spremljanju uvedbe AI tehnologije v podjetjih držav članic ter pri nadaljnji oceni izzivov, s katerimi se pri tem soočajo podjetja.
Rezultati študije kažejo, da so štiri od desetih podjetij (42%) vpeljala vsaj eno tehnologijo, ki temelji na AI tehnologiji, četrtina od teh pa vsaj dve AI tehnologiji. Delež podjetij, ki uporabljajo AI tehnologijo, je pri velikih podjetjih skoraj dvakrat večji (39%), kot delež pri malih podjetjih (22%) in mikro podjetjih (21%). Delež podjetij, ki nameravajo vpeljati AI tehnologijo v naslednjih dveh letih, je 18%. Kar 40% podjetij, ki so sodelovala v raziskavi, pa ne uporablja AI tehnologije in je tudi v bližnji prihodnosti ne namerava uporabljati. Ker omenjena skupina zaobjema tako tiste, ki bi AI tehnologijo potrebovali in je ne uporabljajo, kot tiste, ki se jim uporaba ne zdi smiselna, bosta ti dve skupini v nadaljnjih študijah obravnavani ločeno. Ozaveščenost o prisotnosti AI tehnologije je med podjetji v EU visoka in znaša 78%.
Študija izpostavlja tri ključne notranje ovire, s katerimi se podjetja soočajo pri vpeljavi AI tehnologije. To so lahko težave pri zaposlovanju novih sodelavcev s pravimi veščinami (57% podjetij), stroški vpeljave AI tehnologije (52% podjetij), in stroški prilagoditve operativnih procesov (49%). Med zunanjimi ovirami pa so največje potencialne obveznosti za škode (33%), standardizacija podatkov (33%) in regulativne ovire (29%).
Študija bo namenjena nadaljnjemu spremljanju vpeljave AI tehnologij v državah članicah in oceni ovir pri uporabi. Poleg tega bo predstavljala tudi pregled veščin povezanih z umetno inteligenco in pomagala pri oblikovanju politike EU na področju umetne inteligence. Celotno objavo in študijo lahko najdete tukaj.
Ta dokument (in vse informacije do katerih dostopate preko povezav v tem dokumentu) je namenjen zgolj informiranju in ne predstavlja pravnega svetovanja. Prav tako so se lahko navedena dejstva od datuma objave spremenila. Pred sprejetjem ali izvajanjem kakršnih koli dejanj je potrebno pridobiti strokovno pravno svetovanje.