Slovenija je prejela še eno potrditev bonitetne agencije

Bonitetno oceno Slovenije je po velikih treh bonitetnih agencijah potrdila tudi bonitetna agencija DBRS Ratings (v nadaljevanju Agencija). Omenjena Agencija je del finančne skupine Morningstar, ki se ukvarja s finančnim svetovanjem, različnimi raziskavami ter upravlja spletni portal. Skupina je cenjena predvsem zaradi svojih raziskav in podatkov na področju upravljanja premoženja in investicijskih skladov.


Dolgoročna bonitetna ocena Slovenije za zadolževanje v tuji in domači valuti ostaja A (visoko), kratkoročna bonitetna ocena za zadolževanje v tuji in domači valuti pa R-1 (srednje). Obeti za obe bonitetni oceni ostajajo stabilni.


Ocena A (visoko) je primerljiva z ocenama A+ (S&P 500) in A1 (Moody's). Ocena za Slovenijo (A) pomeni, da je možnost plačila dolgoročnih finančnih obveznosti visoka, vendar slabša kot pri AA in AAA. Kreditna sposobnost je lahko občutljiva na prihodnje dogodke, vendar se ti smatrajo za obvladljive. Bonitetna ocena R-1 (srednje) pa je druga najboljša, za R-1 (visoko), kar državo uvršča v najvišji kakovostni razred financiranja kratkoročnega dolga.


Agencija Sloveniji pripisuje kredibilen makroekonomski okvir, tudi pri soočanju z zdravstveno in ekonomsko krizo, kot posledico epidemije COVID-19. Slovenija je pred krizo tri zaporedna leta beležila proračunski presežek in nižanje kazalnika javnega dolga v odstotkih BDP. To predstavlja dobro izhodišče za soočanje s krizo brez vpliva na bonitetno oceno. Kreditna pozicija Slovenije izhaja iz bogatega gospodarstva z visoko dodano vrednostjo (v primerjavi z regijo), učinkovitega upravljanja dolga, razumnega fiskalnega okvirja in članstva v Evropski uniji. Negativna vpliva, ki sta vključena v oceno, sta predvsem visok delež dolga javnega sektorja ter odprta narava slovenskega gospodarstva, ki je ranljivo ob dolgotrajnih zunanjih šokih. Klub zmanjšanju javnega dolga v preteklih letih, pa naj bi se ta letos vrnil na preteklo raven, na dolgoročno zmanjšanje pa imajo lahko negativen vpliv izdatki, ki so posledica demografske strukture države. Staranje prebivalstva močno vpliva na vzdržnost trenutne strukture financiranja pokojninske blagajne. Poleg sedanjih stroškov povezanih s krizo naj bi se prav breme demografskega trenda najbolj poznalo pri javnih izdatkih.



Ta dokument (in vse informacije do katerih dostopate preko povezav v tem dokumentu), je namenjen samo informiranju in ne predstavlja pravnega svetovanja. Strokovno pravno svetovanje je potrebno pridobiti pred sprejetjem ali izvajanjem kakršnih koli dejanj, ki so posledica vsebine tega dokumenta.

5 views