Okrevanje slovenskega gospodarstva izgublja zagon

Banka Slovenije v zadnjem sporočilu za javnost na temo stanja gospodarstva ugotavlja, da okrevanje slovenskega gospodarstva izgublja zagon. To je posledica poslabšane epidemiološke situacije v Republiki Sloveniji. Slabšanje razmer na trgu in nižje vrednosti kazalnikov zaupanja v podjetjih in pri potrošnikih povzročajo nižje domače povpraševanje, s tem pa se povečujejo tveganja za padec gospodarske aktivnosti in krepitev deflacije.


V drugem četrtletju je slovensko gospodarstvo zabeležilo medletni padec števila opravljenih delovnih ur v višini 15,8%. Omenjeni kazalnik prikazuje bolj realno sliko stanja v gospodarstvu, v primerjavi s podatkom o le 1,9% znižanju zaposlenosti, ki je predvsem posledica vladnih ukrepov v obliki nadomestil za čakanje na delo doma in subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, kar prikazuje spodnji graf.


Registrirani brezposelni in zaposleni, vključeni v interventna ukrepa subvencioniranja začasnega čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa



Zadnje mesece cene življenjskih potrebščin kroji deflacija (0,7% medletno znižanje cen), h kateri so največ prispevali cenejši naftni derivati.


Državni primanjkljaj je v prvem polletju znašal 11% BDP, dolg pa se je ob koncu junija povzpel na 78,2% BDP (konec leta 2019 je bil za 12,6% nižji). Zaradi izrazito spodbujevalne državne politike in dobrega makroekonomskega položaja pogoji zadolževanja ostajajo ugodni, to pa pozitivno vpliva tudi na bonitetno oceno države.


Celotno publikacijo Banke Slovenije si lahko ogledate na povezavi.



Ta dokument (in vse informacije do katerih dostopate preko povezav v tem dokumentu), je namenjen samo informiranju in ne predstavlja pravnega svetovanja. Strokovno pravno svetovanje je potrebno pridobiti pred sprejetjem ali izvajanjem kakršnih koli dejanj, ki so posledica vsebine tega dokumenta.

51 views0 comments