Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Organisation for Economic Co-operation and Development, v nadaljevanju OECD) je v sklopu svojih ekonomskih napovedi, ki so jih objavili v juniju poudarila, da je epidemija Covid-19 povzročila najhujšo recesijo v zadnjem stoletju. Poleg ekonomske recesije povzroča še ogromno škodo na področju zdravja ljudi, številu delovnih mest ter na splošnem družbenem blagostanju.
Kljub sproščanju omejitvenih ukrepov je okrevanje svetovnega gospodarstva zelo negotovo in nepredvidljivo, saj obstaja zelo velika možnost za drugi val epidemije. Pri tem so poudarili, da bo v prihodnosti ključnega pomena krepitev zdravstvenih sistemov, prav tako pa tudi pomoč prebivalstvu in podjetjem, da se prilagodijo na ''nov svet'', ki nas čaka ob koncu epidemije.
Vlade večine držav so bile prisiljene sprejeti zelo omejevalne ukrepe, ki so bili nujno potrebni za upočasnitev širjenja virusa ter za zmanjševanje števila smrtnih žrtev. Vsi ti ukrepi so s seboj prinesli tudi ustavitev poslovanja podjetij v veliko gospodarskih sektorjih, ki so seveda povzročili ogromno gospodarske škode po celem svetu.
Države so tako sprejele različne rigorozne ukrepe, s katerimi so želele podpreti preobremenjene zdravstvene sisteme, ohraniti prihodke prebivalstvu ter seveda pomagati podjetjem in stabilizirati finančne trge.
OECD je ob upoštevanju hipoteze, da cepivo najverjetneje še ne bo na voljo za splošno rabo v letošnjem letu, ter ob veliki splošni negotovosti, predstavil 2 enako verjetna scenarija. Prvi scenarij predvideva, da je virus pod nadzorom, po drugem scenariju pa bi se naj še pred koncem letošnjega leta zgodil svetovni drugi val epidemije.
Po drugem scenariju, kjer bi prišlo do ponovne pandemije, bi se lahko v primeru ponovne zaustavitve gospodarstva svetovna gospodarska proizvodnja zmanjšala za kar 7,6%, preden bi se spet povzpela na 2,8% v letu 2021. V primerjavi s stopnjo brezposelnosti pred epidemijo bi se lahko v primeru novega vala brezposelnost v državah članicah OECD v vrhuncu vala več kot podvojila. Scenarij tudi predvideva manjše okrevanje gospodarstva in zmanjšanje števila brezposelnih v letu 2021.
V primeru, da drugega vala epidemije ne bo, OECD predvideva, da bi v letošnjem letu svetovna gospodarska proizvodnja padla za 6%, brezposelnost pa bi se iz 5,4% v letu 2019 povečala na 9,2% v letu 2020.
Vpliv relativno dolgih in strogih omejevalnih ukrepov bo na evropsko gospodarstvo še posebej močan.
V primeru drugega vala se pričakuje, da bo BDP evro območja upadel za 11,5%. V primeru, da se drugemu valu epidemije izognemo pa se pričakuje, da bo BDP evro območja upadel za več kot 9%. BDP v ZDA bi naj v primeru drugega vala upadel za 8,5%, brez drugega vala pa za 7,3%. Podobno velja tudi za Japonsko, kjer bi BDP v primeru drugega vala upadel za 7,3% in v primeru brez drugega vala epidemije za 6%. Razvijajoča se gospodarstva, kot so npr. Brazilija, Rusija in Južna Afrika, se medtem soočajo z izzivom preobremenjenih zdravstvenih sistemov. Krizo pa še dodatno slabša padec cen surovin ter padec gospodarske proizvodnje. V primeru ponovnega vala epidemije predvidevajo padec BDP za 9,1% v Braziliji, 10% v Rusiji in 8% v Južni Afriki, v primeru da drugega vala epidemije ne bo, pa je predviden padec BDP za 7,4% v Braziliji, 8% v Rusiji in 7,5% v Južni Afriki. Predvideva se, da bo BDP Kitajske in Indije doživel relativno manjši padec kot ostala gospodarstva, kar pomeni padec BDP-ja Kitajske za 3,7% v primeru drugega vala epidemije in padec BDP-ja Indije za 7,3%. V primeru, da drugega vala epidemije ne bo, bi BDP Kitajske padel ''le'' za 2,6% in BDP Indije za 3,7%.
V primeru obeh scenarijev bo okrevanje trajalo kar nekaj časa, prav tako bo potrebno veliko časa, preden bo proizvodnja na enaki ravni kot pred pandemijo. Kriza, s katero se soočamo, bo pustila dolgotrajne posledice za vse – padec življenjskega standarda, visoko brezposelnost in zmanjšanje investicij. V najbolj prizadetih sektorjih, kot so turizem, gostinstvo, hotelirstvo in zabavništvo, so (in še bodo) delovna mesta izgubili predvsem nekvalificirani delavci ter mladi. OECD napoveduje, da bodo morale vlade držav konkretno podpreti zaposlene in podjetja v kritičnih sektorjih.
Angel Gurría, Generalni sekretar OECD, je na posebnem ministrskem zasedanju, kjer so razpravljali o sprejetih ukrepih v zvezi z epidemijo dejal, da je trenutna negotovost zelo velika, in, da zato makroekonomske napovedi ne morejo biti simetrične. Pozdravil je hitro ukrepanje držav in izvajanje strogih ukrepov. Poudaril pa je tudi, da bodo morale biti države previdne pri prehitrem odpravljanju teh preventivnih ukrepov. Pri tem je dodal, da je zelo pomembno kako bodo vlade držav ravnale danes, saj je od tega odvisna prihodnost po epidemiji za več let. S tem je mislil na lokalno ukrepanje držav, ki lahko spodbudijo domače gospodarstvo, prav tako pa tudi na področju medsebojnega sodelovanja držav pri skupnem reševanju globalnih izzivov. Mednarodno sodelovanje je v tem trenutku zelo šibko, povečanje sodelovanja pa bi lahko pripeljalo do večjega medsebojnega zaupanja ter prineslo pozitivne učinke na mednarodno gospodarstvo.
Glavna ekonomistka OECD, Laurence Boone, je ob tem dejala, da bodo potrebni izredni ukrepi za vzpostavitev in okrevanje gospodarstva. Da bi se izognili drugemu valu epidemije, ponovni zagon gospodarstva zahteva fleksibilno in agilno politiko ukrepov. Ukrepi bodo mogli pomagati prizadetim sektorjem in delavcem tudi na način, da se bodo lahko preusmerili v druge dejavnosti. Prav tako je dodala, da se države ne bodo mogle izogniti višjemu javnemu dolgu, ampak da mora biti poraba teh sredstev dobro načrtovana in usmerjena, da bi lahko pomagala najbolj prizadetim zaradi epidemije. Prav tako je potrebno ta sredstva nameniti investicijam, ki bodo omogočila prehod na bolj prožno in trajnostno gospodarstvo. Dodala je še, da bi morale vlade izkoristiti epidemijo kot priložnost za izgradnjo pravičnejšega gospodarstva, spodbujanje konkurenčnosti, posodobitev davčnih politik, načrtovanje državne potrošnje ter urejanje socialne zaščite. ''Blaginja naroda izhaja iz dialoga in sodelovanja, na državni in svetovni ravni'', je še dodala.
OECD je v svojem zapisu pozval k okrepitvi mednarodnega sodelovanja z namenom, da bi čimprej uspešno končali pandemijo, pospešili okrevanje gospodarstva ter pomagali državam v razvoju.
Ta dokument (in vse informacije do katerih dostopate preko povezav v tem dokumentu) je namenjen zgolj informiranju in ne predstavlja pravnega svetovanja. Prav tako so se lahko navedena dejstva od datuma objave spremenila. Pred sprejetjem ali izvajanjem kakršnih koli dejanj je potrebno pridobiti strokovno pravno svetovanje.