Obravnava izobraževalnega spletnega seminarja oziroma webinarja z vidika DDV

Veliko podjetij se danes odloča za izvedbo izobraževalnega spletnega seminarja oziroma t.i. izobraževalnega webinarja, ki predstavlja moderno obliko izobraževanja na daljavo. Tako za organizatorje kot udeležence webinar prinaša številne prednosti, med drugimi tudi to, da so udeleženci deležni predavanja s strani izkušenih predavateljev iz celega sveta, pretok znanja pa na ta način poteka kar iz udobja doma ali pisarne. Pomembno vlogo je webinar odigral predvsem v zadnjem obdobju, ko zaradi pandemije srečanja v živo niso bila mogoča. Prav tako pa so webinarji navadno tudi cenovno ugodnejši od seminarjev v živo, ki se izvajajo na različnih lokacijah, saj je pri tem potrebno upoštevati tudi strošek prevoza in prenočišča.

Ugotavljamo, da se v praksi večkrat pojavljajo dileme glede pravilne obdavčitve izobraževalnega webinarja. V nadaljevanju članka smo zato pripravili odgovore v povezavi s pravilno davčno obravnavo webinarjev z vidika davka na dodano vrednost (DDV). Za določanje pravilne davčne obravnave izobraževalnega webinarja je potrebno opredeliti zlasti:

- Kako poteka webinar?

- Kdo izvaja webinar?

- Kdo je poslušalec?

- Kje se nahaja izvajalec in kje poslušalec?


2. Elektronsko opravljena storitev

Če se seminar izvaja preko spleta, se lahko v določenih primerih obravnava kot elektronsko opravljena storitev. Zakonodaja določa, da elektronsko opravljene storitve vključujejo storitve, ki se opravljajo s pomočjo medmrežja ali elektronskega omrežja, in katerih lastnosti omogočajo, da se v veliki meri opravljajo avtomatizirano in z minimalnim človeškim posredovanjem ter v odsotnosti informacijske tehnologije ne bi mogle obstajati.

Opredelitev elektronsko opravljenih storitev je navedena v členu 7(1) Izvedbene uredbe o DDV[1] in med drugim zajema tudi:

(a) dobavo digitaliziranih proizvodov na splošno, vključno s programsko opremo ter njenimi spremembami oziroma nadgradnjami;

(b) storitve, ki omogočajo ali podpirajo navzočnost podjetij ali posameznikov na elektronskem omrežju, kot je na primer spletišče ali spletna stran;

(c) storitve, ki jih računalnik avtomatsko ustvari s pomočjo medmrežja ali elektronskega omrežja kot odziv na prejemnikov posamičen vnos podatkov;

(d) prenos, proti plačilu, pravice do prodaje blaga ali storitve na spletni strani, ki deluje kot spletni trg, kjer potencialni kupci s pomočjo avtomatiziranega postopka posredujejo ponudbe in kjer sta stranki z elektronsko pošto, ki jo samodejno ureja računalnik, uradno obveščeni o prodaji;

(e) internetne pakete informacijskih storitev (ISP), v katerih telekomunikacijska sestavina predstavlja pomožen in podrejen del (torej pakete, ki ponujajo več od samega dostopa do medmrežja in zajemajo druge elemente, kot so vsebinske strani z dostopom do novic, vremenskih napovedi ali turističnih informacij; spletne igre; posredovanje spletišč; dostop do spletnih razprav in podobno);

(f) in elektronsko opravljene storitve iz Priloge I, kot so na primer:

  • storitve spletne ponudbe, spletnega gostovanja, vzdrževanja programov in opreme na daljavo;

  • zagotavljanje programske opreme in njeno posodabljanje;

  • dobava slik, besedil in informacij ter dajanje na voljo podatkovnih zbirk;

  • dobava glasbe, filmov in iger, vključno z igrami na srečo in loterijo, ter predvajanj in prireditev s področij politike, kulture, umetnosti, športa, znanosti in zabave;

  • opravljanje poučevanja na daljavo:

i. avtomatizirano učenje na daljavo, ki je odvisno od interneta ali podobnega elektronskega omrežja in katerega ponudba zahteva omejeno človeško posredovanje, ali nikakršnega, vključno z virtualnimi učilnicami, razen kjer se internet ali podobno elektronsko omrežje uporablja le kot orodje za komunikacijo med učiteljem in učencem;

ii. delovni zvezki, ki jih učenci izpolnijo na spletu in so ocenjeni avtomatično, brez človeškega posredovanja.

Pri izobraževanju na daljavo, kamor bi lahko uvrstili tudi webinar, je torej pomembna opredelitev minimalnega človeškega posredovanja. Odbor za DDV EU Komisije je človeško posredovanje v zvezi s seminarji definiral na podlagi možnosti poslušalcev, da med seminarjem komunicirajo s predavatelji ter da se tekom predavanja lahko naslovijo individualizirane zahteve poslušalcev. Minimalno človeško posredovanje je preseženo v kolikor webinar poslušalcem omogoča postavljanje vprašanj in prejem odgovorov že tekom seminarja. V tem primeru webinar ne more biti posnet vnaprej in se mora odvijati ob točno določenem času, saj je to pomembno za zagotavljanje takojšnje komunikacije med izvajalcem in poslušalcem.

V nasprotnem primeru - če poslušalci zgolj spremljajo seminar in ne morejo komunicirati s predavatelji, lahko rečemo, da minimalno človeško posredovanje ni bilo preseženo, saj se seminar lahko odvija ne glede na spletno prisotnost poslušalcev oz. je posnetek webinarja na voljo za poslušanje ob poljubnem času. Takšna storitev je z vidika DDV opredeljena kot elektronska storitev.

Če smo torej na podlagi navedenega presodili, da je naš webinar elektronska storitev, je kot naslednji korak potrebno ugotoviti, kdo je prejemnik te storitve – ali je to davčni zavezanec ali pa nezavezanec, in na podlagi tega določiti pravilno davčno obravnavo.


a. Storitev je opravljena davčnemu zavezancu

Če se storitev seminarja šteje kot elektronska storitev in je dobavljena davčnemu zavezancu, je kraj obdavčitve določen po splošnem pravilu, opredeljenem v 1. odstavku 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1).

V skladu z omenjenim členom se šteje, da je kraj obdavčitve tisti kraj, kjer ima davčni zavezanec - kupec sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, ki ni v kraju, kjer ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima ta davčni zavezanec stalno poslovno enoto. Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki te storitve prejme, stalno oziroma običajno prebivališče.


b. Storitev je opravljena davčnemu nezavezancu

V primeru, da gre za webinar, ki se šteje kot elektronska storitev in se ta opravi nezavezancu, se storitev obdavči v skladu s 30.c členom ZDDV-1. Kot elektronsko storitev bi lahko na primer opredelili vnaprej posneto delavnico oziroma seminar, ki se odvija brez sodelovanja in interakcije med udeleženci ter predavatelji. Udeleženci bi v tem primeru le poslušali posneto delavnico/izobraževanje preko spleta oziroma bi posnetek bil dosegljiv za poslušanje kadarkoli. Prodajo posnetka spletnega seminarja bi lahko pod določenimi pogoji uvrstili med elektronske storitve po 30. c členu ZDDV-1. Navedeno velja zgolj v primeru, da so izpolnjeni spodaj omenjeni pogoji:

  1. prejemnik elektronske storitve je nezavezanec oz. končni potrošnik (30. c/1 člen ZDDV-1);

  2. storitve se opravljajo s pomočjo medmrežja oz. elektronskega omrežja, povsem avtomatizirano z minimalnim človeškim posredovanjem in ob odsotnosti informacijske tehnologije sploh ne bi obstajale (7. člen Uredbe 282/2011).

Kadar so telekomunikacijske storitve, storitve radijskega in televizijskega oddajanja ali elektronske storitve (TBE storitve), opravljene osebi, ki ni davčni zavezanec, je kraj opravljene storitve kraj, kjer ima ta oseba (kupec) sedež, stalno ali običajno prebivališče.

Webinar, ki ga izvaja davčni zavezanec s sedežem (ali če nima sedeža s stalnim oziroma običajnim prebivališčem) v Sloveniji nezavezancu iz Slovenije, se ta obdavči v Sloveniji. Če pa ga opravi nezavezancu iz druge države, bo moral obračunati DDV skladno s pravili tiste države.

Ne glede na navedeno velja, da je kraj dobave Slovenija, če izvajalec opravlja TBE storitve in kumulativno izpolnjuje vse tri pogoje:

  • ima sedež, ali če sedeža nima, stalno oziroma običajno prebivališče le v Sloveniji,

  • so storitve opravljene za končne potrošnike, ki ne živijo v Sloveniji, ampak v drugih državah članicah in

  • skupna vrednost vseh teh opravljenih storitev v druge države članice brez DDV niti v tekočem niti v predhodnem koledarskem letu ne presega zneska 10.000 evrov (v ta prag se v skladu s spremembami od 1. julija 2021 štejejo tudi dobave blaga na daljavo – več o tem v našem članku o spremembah zakonodaje).

Spodnja tabela prikazuje DDV obveznosti za slovenskega davčnega zavezanca, kadar opravlja elektronske storitve (npr. izvedbo oziroma dobavo webinarja, kjer ni preseženo minimalno človeško posredovanje) različnim prejemnikom.

*[1] Več o spremembah, ki veljajo od 1. julija 2021 in o širitvi sistema vse na enem mestu ter posebnih ureditvah za poslovne subjekte si lahko preberete v četrtem in petem delu serije naših člankov na temo Nova pravila na področju DDV, ki veljajo s 1.7.2021.


2. Spletni seminar oziroma webinar se izvaja v živo preko spleta

Spletni izobraževalni seminar se lahko odvija tudi v živo (t.i. live webinar), to razumemo kot seminar preko spleta, kjer imajo udeleženci možnost postavljanja vprašanj in dajanja komentarjev, torej je možna interakcija med izvajalci in udeleženci seminarja. V tem primeru storitve ne moremo opredeliti kot elektronsko storitev, temveč kot storitev izobraževanja preko elektronskega vmesnika.

Več o spremembah, ki veljajo od 1. julija 2021 in o širitvi sistema vse na enem mestu ter posebnih ureditvah za poslovne subjekte si lahko preberete v četrtem in petem delu serije naših člankov na temo Nova pravila na področju DDV, ki veljajo s 1.7.2021.

Na tem mestu je za pravilno davčno obravnavo prav tako potrebno ugotoviti, komu je storitev opravljena.

a. Storitev je opravljena davčnemu zavezancu

Če je storitev opravljena davčnemu zavezancu, je kraj obdavčitve določen po splošnem pravilu, opredeljenem v 1. odstavku 25. člena ZDDV-1. Velja torej enako, kot če je webinar opredeljen kot elektronska storitev.

b. Storitev je opravljena nezavezancu

V kolikor so storitve opravljene nezavezancu, pa je potrebno webinar obdavčiti v skladu s posebnimi pravili. Namreč, če so storitve s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, razvedrila in podobne opravljene nezavezancem, se uporabi pravilo iz drugega odstavka 29. člena ZDDV-1. Ta določa, da je kraj opravljanja storitev, vključno s pomožnimi storitvami iz zgoraj omenjenih področij in podobnih prireditev (sejmi in razstave), kraj, kjer se te dejavnosti dejansko izvajajo. Enako velja za storitve organizatorjev teh dejavnosti, ki se opravijo osebam, ki niso davčni zavezanci.

Če se storitev opravi osebi, ki ni davčni zavezanec, se šteje, da se izobraževanje dejansko izvaja v kraju, kjer ima izvajalec storitve sedež, razen če izvajalec storitve dokaže, da opravlja to storitev iz drugega kraja kot sta sedež ali njegova stalna poslovna enota; v slednjem primeru velja, da je kraj opravljanja te storitve tam, kjer se dejansko izvaja. Breme dokazovanja kraja opravljanja storitve je v vsakem primeru na davčnem zavezancu. Kateri dokazi bodo zadostovali v konkretnem primeru, se odloča v posameznem postopku nadzora.

*[2] V tem primeru mora izvajalec storitve dokazati, da se webinar izvaja na drugi lokaciji.


V primeru dodatnih vprašanj glede pravilne davčne obravnave spletnega seminarja ali webinarja se lahko obrnete na našo ekipo strokovnjakov, ki vam bodo z veseljem pomagali.



Ta dokument (in vse informacije do katerih dostopate preko povezav v tem dokumentu)je namenjen zgolj informiranju in ne predstavlja pravnega svetovanja. Prav tako so se lahko navedena dejstva od datuma objave spremenila. Pred sprejetjem ali izvajanjem kakršnih koli dejanj je potrebno pridobiti strokovno pravno svetovanje.





43 views0 comments