Obdavčitev zamenjave kapitalskih deležev

Updated: Nov 17, 2021

Zamenjava kapitalskih deležev je z vidika obdavčitve z davkom od dohodkov pravnih oseb (DDPO) urejena v sklopu VII. poglavja Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), ki celovito ureja davčne posledice statusnih preoblikovanj družb.

Zamenjava kapitalskih deležev, kot je opredeljena v ZDDPO-2, zajema transakcije, s katero družba (v nadaljevanju prevzemna družba) prevzame delež v drugi družbi (v nadaljevanju prevzeta družba), v zameno za prevzeti delež pa družbenikom prevzete družbe izroči lastne kapitalske instrumente (tj. delnice ali deleže).


Z vidika obdavčitve se zamenjava kapitalskih deležev šteje za prodajo (odtujitev) poslovnih deležev v prenosni družbi in hkraten nakup (pridobitev) poslovnih deležev v prevzemni družbi. Za družbenika je takšna transakcija obdavčljiva in lahko predstavlja osnovo za plačilo davka. Zamenjava kapitalskih deležev je, ob izpolnjevanju določenih pogojev, lahko davčno nevtralna, kar pomeni, da družbenik prenosne družbe ni obdavčen v trenutku zamenjave kapitalskih deležev. Navedeno velja tako za družbenike, ki so pravne osebe, kot tudi za družbenike, ki so fizične osebe.


ZDDPO-2 namreč v členih 44-47 ureja davčno nevtralnost zamenjave kapitalskih deležev. Glavni pogoj iz 44. člena ZDDPO-2 določa, da mora prevzemna družba po končani transakciji razpolagati z najmanj večino glasovalnih pravic v prevzeti družbi, kar pomeni, da prevzeta družba postane odvisna družba prevzemne družbe.

Omenjene transakcije Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) posebej ne ureja, mogoče pa jo je izvesti po različnih postopkih, urejenih v ZGD-1, na primer:

  • z dokapitalizacijo prevzemne družbe s povečanjem osnovnega kapitala za stvarne vložke;

  • z vplačilom v lastni kapital kot kapitalske rezerve (vplačani presežek kapitala, povezan s hkratnim povečanjem osnovnega kapitala – prva točka prvega odstavka 64. člena ZGD-1);

  • z naknadnim vplačilom družbenika v kapitalske rezerve v nedenarni obliki (četrta točka prvega odstavka 64. člena ZGD-1, skladno s 491. členom ZGD-1).

Bistveno je, da prevzemna družba za prevzete deleže izroči lastne kapitalske instrumente, kar lahko stori z izdajo novih vrednostnih papirjev in posledičnim povečanjem kapitala, ali pa preko prenosa lastnega deleža, ki ga je družba pred tem pridobila kot lastni poslovni delež. Da se doseže glavno prednost omenjenega postopka, tj. davčno nevtralnost, pa je poleg pogoja, da prevzemna družba pridobi večino glasovalnih pravic v prevzeti družbi, potrebno zadostiti tudi nekaterim dodatnim pogojem, kot na primer:

  • Družbenik prevzete družbe za svoj delež ne sme prejeti plačila v denarju. Če je del kupnine vseeno izplačan v denarju, je družbenik za omenjeni del dolžan plačati davek v deležu, ki ustreza plačilu v denarju(*1).

  • Če se zamenjava kapitalskih deležev odvija preko borze, se šteje za en posel, če je izvršen v obdobju šestih mesecev. Med borze, za katere to velja, se štejejo članice svetovnega združenja borz (World Federation of Exchanges – WFE, oziroma Federation Internationale des Bourses de valeurs – FIBV).

  • V 46. členu ZDDPO-2 je določeno tudi, da morata biti prevzemna in prevzeta družba rezidentki Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) ali druge države članice EU, in da mora biti družbenik rezident RS, ali pa mora imeti vrednostne papirje v lasti preko poslovne enote v RS.

  • Pogoj iz 47. člena ZDDPO-2 pa določa, da mora biti transakcija pred izvedbo tudi priglašena davčnemu organu, skladno s 380. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Davčni organ lahko na podlagi priglasitve zamenjave kapitalskih deležev zavrne davčno nevtralno obravnavo transakcije, če ugotovi, da je glavni namen oziroma eden izmed glavnih namenov transakcije manjše plačilo davka ali izogibanje davčnim obveznostim.

Kot že omenjeno, opisana ugodnost ni na voljo izključno pravnim osebam. Pri obdavčitvi fizične osebe, ki prenaša delež, je dopustno uveljavljanje odloga ugotavljanja davčne obveznosti na podlagi 100. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2), kar pomeni, da se obdavčljivi dogodek premakne na naslednjo odsvojitev kapitala. Hkrati pa davčni zavezanec – fizična oseba obdrži pravice glede obdobja lastništva kapitala in vrednosti kapitala ob pridobitvi (tj. za datum pridobitve in nabavno vrednost novih deležev se tako štejeta datum in vrednost, ko so bili zamenjani (stari) poslovni deleži pridobljeni).


Omenjeno velja le, če je odlog predhodno priglašen davčnemu organu skladno s 331. členom ZDavP-2. Zamenjava kapitalskih deležev se torej lahko, ob izpolnitvi vseh navedenih pogojev, izvede davčno nevtralno, na način, da se davčna obveznost ugotavlja ob nadaljnjih prenosih novo pridobljenih poslovnih deležev. Pri nadaljnji transakciji se lahko nato znova, skladno z zakonom, ki ureja posamezno področje, presoja in uveljavlja možnost odloga ali oprostitve davka.



(*1) Plačilo v denarju je lahko opravljeno največ do 10% nominalne vrednosti, oziroma če te vrednosti ni, najmanjšega skupnega emisijskega zneska izdanih ali prenesenih vrednostnih papirjev. Plačilo v denarju se lahko v celoti ali delno opravi manjšinskim družbenikom prevzete družbe namesto izdaje ali prenosa vrednostnih papirjev, toda največ v višini 5% nominalne vrednosti, oziroma, če te vrednosti ni, najmanjšega skupnega emisijskega zneska izdanih ali prenesenih vrednostnih papirjev.



Ta dokument (in vse informacije do katerih dostopate preko povezav v tem dokumentu) je namenjen zgolj informiranju in ne predstavlja pravnega svetovanja. Prav tako so se lahko navedena dejstva od datuma objave spremenila. Pred sprejetjem ali izvajanjem kakršnih koli dejanj je potrebno pridobiti strokovno pravno svetovanje.

60 views0 comments