Kako podjetja ovirajo svojo potencialno rast?

Gospodarstvo se danes razvija vedno hitreje, prav tako pa se sooča z vedno večjimi spremembami. Takšno poslovno okolje vse bolj otežuje stabilnost poslovanja podjetij. Takoj, ko se spopad z eno krizo konča, se že začne boj z drugo, na katero nismo pripravljeni. Ti gospodarski cikli se menjajo vse hitreje, kar za podjetja pomeni bistvene spremembe v načinu razmišljanja, načinu dela, načinu ustvarjanja dobička in seveda načinu tekmovanja s konkurenco.


Tako se ljudje in podjetja soočamo s spremembami in motnjami, ki nas oblikujejo. V primeru, da jim ne sledimo, se bomo morali slej ko prej soočiti s ključnima vprašanjema – kaj pa sedaj, in kako naprej? Tako imamo na izbiro 2 možnosti: ali se z vsemi sredstvi in močjo borimo proti tem spremembam in jim kljubujemo, ter jih smatramo za sovražnika št. 1, ali pa pustimo preteklost za sabo in sprejmemo, da so vsakodnevne spremembe nujne in koristne, ter te spremembe čimbolj poskušamo spremeniti v svojo konkurenčno prednost.


Kaj to pomeni v praksi?


Za ilustrativen primer lahko vzamemo seznam podjetij Fortune 500, ki ga vsako leto sestavi in objavi revija Fortune. Na seznamu so največja ameriška podjetja, ki so razvrščena glede na ustvarjene celotne prihodke v posameznem poslovnem letu. Upoštevajo se tako javne delniške družbe kot podjetja v zasebni lasti, katerih finančni podatki so javno dostopni.


Leta 1955 je bilo na seznamu Fortune 500 najboljših 500 podjetij na svetu. Danes je od teh podjetij ostalo le 60 takih, ki še vedno poslujejo. To pomeni, da je v tem času nehalo delovati 88% takrat delujočih podjetij. Ključno vprašanje pri tem je zakaj?


Dr. Nadya Zhexembayeva raziskuje ta pojav, ki ga je poimenovala ''Titanikov sindrom''. Po njeni definiciji je to bolezen organizacij, ki namesto, da bi motnje izkoristile v svoj prid, ustvarijo svoj propad. To naredijo predvsem s preveliko navezanostjo na preteklost ter z nesposobnostjo prepoznavanja nove realnosti, ki zahteva drugačno razmišljanje in delovanje.


Kakšna je povezava med potopitvijo Titanika in med poslovanjem podjetij, ki propadejo? Vsi poznamo neslavno zgodbo o mogočnem nepotopljivem Titaniku, ki se je zaradi različnih dejavnikov in okoliščin potopil, za sabo pa pustil ogromno žalostnih zgodb. In kaj je skupno mogočnemu Titaniku ter podjetjem, ki se ne uspejo pravočasno prilagoditi spremembam?


1. Prezrta opozorila. Tako kot mornarji na Titaniku, tudi vodilni kader v podjetjih prevečkrat ignorira opozorila in rdeče alarme, ki nakazujejo na to, da bo potrebno spremeniti način razmišljanja in poslovanja.


2. Prekomerno zanašanje na pretekli uspeh. Ni nujno, da nas bodo znanje in izkušnje, ki so nas pripeljale do trenutnega uspeha, pripeljale tudi do naslednjega uspeha. Tako nam lahko pretekli uspeh in zanašanje nanj prepreči priti do uspeha, ki bi ga lahko dosegli, če bi pravočasno reagirali in upoštevali vse znake. Isto je bilo tudi z mornarji na Titaniku – vsi so se zanašali na pretekle izkušnje in znanje, noben pa ni upošteval trenutne situacije.


3. Pogled naprej. Če smo pretirano samozavestni, nas le-ta lahko zaslepi in ne gledamo naprej z odprtimi očmi. Zaradi tega ne vidimo trenutne situacije ter si domišljamo optimistično situacijo, ki je ni.


Kljub temu, da k potopu vsakega podjetja ali organizacije zares prispeva cela vrsta različnih dejavnikov in dogodkov, je en izmed najpomembnejših dejavnikov aroganca in prekomerna samozavest na podlagi preteklih uspehov. Zgodba o Titaniku je prvovrsten primer, kako lahko določena miselnost potopi podjetje – ''Titanik, prevelik, da bi se potopil''.


Včasih so lahko podjetja dolgo in dobro poslovala brez večjih pretresov, saj je bil čas za prilagajanje na spremembe in nove razmere relativno dolg. Zaradi zelo počasnih sprememb je veliko podjetij uspelo razviti Titanikov sindrom in še vedno preživeti. V današnjem svetu, kjer so spremembe nenadne, podjetja tega časa za prilagajanje nimajo, zato jih tudi veliko ne preživi. Globalizacija je močno spremenila razmerje moči v prid kupca, življenjsko dobo podjetij pa zelo skrajšala. Pred skoraj pol stoletja je bila ti. pričakovana življenjska doba podjetja 75 let, danes pa le še 15 let, in tudi ta doba se vztrajno krajša.


Kako na novo odkriti svojo pot in se izogniti poslovni katastrofi?


Podjetja, ki preživijo, se pomembno razlikujejo od tistih, ki ne. To je odvisno od sposobnosti, da začnejo nov življenjski cikel podjetja in ga usmerijo stran od poti uničenja in tako najdejo nove priložnosti za rast. To pomeni, da se v današnjem času nobeno podjetje ne more zasidrati in prezreti kaj se dogaja okoli njega, ampak se mora prilagajati potrebam na trgu.


Isto kot pri potopu Titanika, je enostavno krivdo valiti na ostale dejavnike. V primeru Titanika je to ledena gora, v primeru podjetij pa so to lahko nelojalna konkurenca, pravne omejitve, slabo vreme, neprimeren dizajn, kupci, finančni ali prodajni oddelek, itd. Vedno se da najti nekoga ali nekaj, na katerega se zvali vsa krivda za neuspeh. Pri tem se je pomembno zavedati – ledene gore oz. sprememb se ne da preprečiti, lahko pa poskrbimo za to, da se ne zaletimo v ledeno goro, oz. da nas sprememba ne iztiri iz jasno začrtane poti. Kako bomo reagirali, je na koncu naša lastna izbira.


Več o tematiki lahko najdete na spletni strani.



Ta dokument (in vse informacije do katerih dostopate preko povezav v tem dokumentu), je namenjen samo informiranju in ne predstavlja pravnega svetovanja. Strokovno pravno svetovanje je potrebno pridobiti pred sprejetjem ali izvajanjem kakršnih koli dejanj, ki so posledica vsebine tega dokumenta.

7 views