top of page

Davčna optimizacija pri investiranju v Sloveniji: Ključne informacije za vlagatelje

A Tax International

Vlaganje in upravljanje finančnih sredstev prinaša neizogibne davčne obveznosti, ki jih mora poznati vsak vlagatelj. Ne glede na to, ali gre za dobiček iz kapitala, obresti, dividende ali izvedene finančne instrumente, je ključnega pomena razumevanje obdavčitve ter možnosti za optimizacijo davčne obremenitve.


V Sloveniji se obdavčitev kapitala in naložb ureja s Zakonom o dohodnini (ZDoh-2), Zakonom o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) in Zakonom o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI). V tem članku pojasnjujemo, kako se obdavčujejo različne vrste dohodkov iz kapitala, katere so davčne ugodnosti in kako vlagatelji lahko optimizirajo svoje naložbe z vidika davčne učinkovitosti.

 

Obdavčevanje različnih vrst dohodka

(Na podlagi ZDoh-2, ZTFI, ZDDOIFI)


Na začetku kratko povzemamo in razlagamo obdavčevanje različnih vrst dohodka skladno z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2), Zakonom o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) ter Zakonom o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI).


Dohodek iz kapitala

(VIR: ZDoh-2, poglavje 6)


Med kapital se vštevajo nepremičnine, vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja ter investicijski kuponi.


Dohodek iz kapitala v obliki doseženih obresti, dividend ali dobička iz kapitala se obdavči cedularno, kar pomeni, da je obdavčen po fiksni davčni stopnji 25 % enkrat na leto.


Dobiček iz kapitala

Dobiček iz kapitala je dobiček, dosežen z odsvojitvijo vrednostnih papirjev in deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, odsvojitvijo nepremičnine ter odsvojitvijo investicijskih kuponov.


Odsvojitev dolžniških vrednostnih papirjev (obveznice) praviloma ni predmet obdavčitve z dobičkom iz kapitala. Obdavčitev nastane na dan odsvojitve (prodaja kapitala, dajanje kapitala v dar, zamenjava kapitala).


Neobdavčena odsvojitev kapitala

  • Prenos kapitala preminule osebe na dediča.

  • Zamenjava vrednostnih papirjev z istovrstnimi papirji istega izdajatelja, pri kateri se ne spreminjajo razmerja med družbeniki in kapital izdajatelja ter ni denarnega toka.

  • Zamenjava prednostnih delnic z navadnimi delnicami istega izdajatelja, če ni denarnega doplačila.

  • Zmanjšanje deleža v okviru zmanjšanja osnovnega kapitala zaradi kritja prenesene izgube ipd.


Oprostitev plačila davka od dobička

  • Pri odsvojitvi kapitala po 15 letih imetništva.

  • Prva odsvojitev deleža, pridobljenega na podlagi lastninskih certifikatov.

  • Odsvojitev stanovanja ali stanovanjske hiše (ki ima največ dve stanovanji, s pripadajočim zemljiščem), kjer je imel zavezanec prijavljeno stalno prebivališče, ga je imel v lasti in je tam dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo.

  • Oprostitve ni mogoče uveljavljati, če je bila nepremičnina uporabljana za dejavnost ali oddajana v najem.


Odlog ugotavljanja davčne obveznosti ob odsvojitvi kapitala

Pod pogojem, da zavezanec pravočasno priglasi uveljavljanje odloga:

  • V primeru podaritve kapitala, vključno z neodplačno izročitvijo po izročilni pogodbi, zakoncu ali otroku, se ugotavljanje davčne obveznosti lahko odloži.

  • V takem primeru se davčna obveznost ugotavlja ob naslednji odsvojitvi prejemnika kapitala.

  • Za vrednost in datum pridobitve se šteje datum in vrednost nepremičnine v času, ko jo je pridobil darovalec.


Izračun davčne osnove

Davčna osnova je razlika med vrednostjo kapitala ob pridobitvi in vrednostjo kapitala ob odsvojitvi.


Kadar je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi pozitivna, se končna davčna osnova ugotovi kot razlika, zmanjšana za normirane stroške (seštevek 1 % od nabavne vrednosti kapitala in 1 % od vrednosti kapitala ob odsvojitvi).

Pri odsvojitvi nepremičnine se davčna osnova izračuna kot:

  • Razlika med vrednostjo ob odsvojitvi (vrednost kapitala ob odsvojitvi znižana za davek na promet nepremičnin in stroški cenitve v vrednosti največ 188 EUR) in vrednostjo ob pridobitvi (nabavna vrednost kapitala znižana za na nepremičnini opravljene investicije in stroške vzdrževanja, ki povečujejo uporabno vrednost nepremičnine, ter stroške cenitve v vrednosti največ 188 EUR).


Davčna stopnja

Dohodnina od dobička iz kapitala se izračuna in plača od davčne osnove po 25-odstotni stopnji.

Na vsakih pet let imetništva kapitala se stopnja dohodnine znižuje in znaša:

  • Do dopolnjenih pet let imetništva: 25 %

  • Po dopolnjenih petih letih imetništva: 20 %

  • Po dopolnjenih desetih letih imetništva: 15 %



Obresti


Kdaj so obdavčljive?

Obdavčljive so na dan prejema po fiksni davčni stopnji 25%.


Izjema so obresti iz dolgoročno vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja, ki se lahko obdavčijo v tistem letu, ko so bile obračunane. Davčna osnova so dosežene obresti.


Posebna določila za določene vrste dohodkov

Pri določenih dohodkih, ki se obdavčujejo kot obresti se davčna osnova določa drugače:

  • Dohodek iz življenjskega zavarovanja – davčna osnova je razlika med prejetim izplačilom in vplačilom. Pri obročnih izplačilih se davčno osnovo ugotavlja po posebnih pravilih.

  • Dohodek iz finančnega najema – davčna osnova je del plačila finančnega najemojemalca finančnemu najemodajalcu, ki ni vračilo glavnice. Morebitno vračilo glavnice se obdavči kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem.

  • Obresti, dosežene z unovčitvijo kupona za izplačilo obresti (npr. pri obveznicah) – davčna osnova so dosežene obresti, ipd.


Znižanje davčne osnove

Skladno s 133. členom ZDoh-2 se seštevek davčnih osnov od obresti, ki jih doseže rezident:

  • na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, in

  • od vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani v letih 2024, 2025 ali 2026 na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ter v okviru ponudbe vrednostnega papirja javnosti ponujeni izključno fizičnim osebam, se zmanjša za 1.000 eurov.


Za zgoraj navedene obresti se odda ločena letna napoved za odmero dohodnine od vseh prejetih obresti vendar le v primeru, če njihov seštevek presega 1.000 EUR. Dohodnina se odmeri le od zneska, ki presega 1.000 EUR.


Ostale obdavčljive oblike obresti nimajo možnosti znižanja davčne osnove.


Oprostitve plačila dohodnine

Obresti, ki jih pogosteje dosegajo posamezniki in so še oproščene plačila dohodnine:

  • obresti na pozitivno stanje na transakcijskem računu pri izvajalcu plačilnega prometa,

  • obresti od dohodka iz življenjskega zavarovanja, sklenjenega pred 1. januarjem 2005,

  • obresti od dohodka iz življenjskega zavarovanja, če nastane pravica zahtevati izplačilo zavarovalne vsote po preteku desetih let od dneva sklenitve pogodbe o življenjskem zavarovanju, če sta sklenitelj zavarovanja in upravičenec ena in ista oseba ter ni podana zahteva za izplačilo pred potekom desetih let od dneva sklenitve pogodbe o življenjskem zavarovanju.



Dividende


Kdaj so obdavčljive?

Obdavčljive so na dan prejema, davčna osnova so prejete dividende.



Izvedeni finančni inštrumenti (IFI)


Za izvedene finančne instrumente po ZDDOIFI se štejejo izvedeni finančni instrumenti po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov (opcije, terminske pogodbe, menjalni posli). Izvedeni finančni instrumenti po tem zakonu so tudi dolžniški vrednostni papirji, katerih donos se ne izplačuje v obliki unovčitve kuponov ali v obliki diskonta in druge novejše oblike finančnih instrumentov (npr. certifikati).


Obdavčitev IFI

Dohodki, ki so obdavčeni kot IFI, niso predmet dohodnine.


Za IFI se ne štejejo posli promptnega (spot) valutnega trgovanja primeroma preko Foreign Exchange Market (FOREX) (tj. posli, ki se takoj izvršijo, poravnava pa se lahko izvrši do nekaj dni kasneje). Če fizična oseba dobiček dosega v okviru trajnega izvajanja dejavnosti, se ta obdavčuje kot dohodek iz dejavnosti po določbah ZDoh-2.


Za IFI se štejejo drugi izvedeni finančni instrumenti oziroma izvedeni posli v zvezi z valutami, ki so zajeti v točkah 4. do 11. drugega odstavka 7. člena ZTFI-1.


Posli v zvezi z virtualnimi valutami se ne štejejo za IFI. Posledično se dobiček iz trgovanja s terminskimi pogodbami, ki se kupujejo in poravnavajo s kriptovaluto, obdavčuje kot dohodek iz dejavnosti po določbah ZDoh-2, če ga fizična oseba dosega v okviru registrirane dejavnosti.


Odsvojitev IFI

Odsvojitev IFI je vsaka transakcija ali dogodek, zaradi katerega davčni zavezanec doseže izgubo ali dobiček. Davčna osnova je razlika med vrednostjo ob odsvojitvi in vrednostjo ob pridobitvi. Kadar je razlika pozitivna, je davčna osnova razlika, zmanjšana za normirane stroške največ v višini:

  • 1% od plačane vrednosti ob pridobitvi in 1% od izplačane vrednosti ob odsvojitvi, oziroma

  • v primeru trgovanja z vzvodom kot seštevek 0,25% od plačane vrednosti ob pridobitvi in 0,25% od izplačane vrednosti ob odsvojitvi, ali pozitivne razlike med vrednostjo ob odsvojitvi in vrednostjo ob pridobitvi.


Davek po ZDDOIFI (14. člen) glede na čas imetništva

  • 40% pred dopolnjenim 1 letom,

  • 27,5% po dopolnjenem 1 letu,

  • 20% po dopolnjenih 5 letih,

  • 15% po dopolnjenih 10 letih,

  • 10% po dopolnjenih 15 letih,

  • Po dopolnjenih 20 letih se davek po ZDDOIFI ne plača.


V prejšnjih poglavjih smo podrobno obravnavali davčno obravnavo različnih vrst dohodkov, vključno z obrestmi, dividendami, dobičkom iz kapitala in izvedenimi finančnimi instrumenti. Da bi dodatno pojasnili nekatere vidike davčne obravnave in odgovorili na najpogostejše dileme vlagateljev, smo pripravili spodnji sklop vprašanj in odgovorov, ki jih je treba upoštevati pri investiranju.

VPRAŠANJE: Katere so glavne davčne olajšave, ki so trenutno na voljo v Sloveniji za investiranje? (Ali se olajšave razlikujejo glede na vrsto naložb (npr. delnice, obveznice, vzajemni skladi)? Katere skupine prebivalstva (mladi, upokojenci, podjetniki) so najbolj upravičeni do tovrstnih olajšav?)


V Sloveniji davčna zakonodaja davčnih olajšav, z izjemo olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, za fizične osebe na področju investiranja v kapital ne omogoča, so le nekatere davčne ugodnosti katere omenjamo v odgovorih na naslednja vprašanja. Obdavčitev je enaka za vse demografske skupine.

 

VPRAŠANJE: Katera oblika prihodkov je davčno gledano najbolj ugodna? (Kakšne so razlike v obdavčitvi med dobički iz kapitala, obrestmi in dividendami ter kako lahko to vpliva na dolgoročno načrtovanje vlaganja?)

 

Dohodki iz kapitala se ne vključujejo v letno davčno osnovo za dohodnino, temveč se dobiček iz kapitala, obresti in dividende obdavčuje po enaki fiksni davčni stopnji – 25%. Dividende in obresti (z izjemo obresti na depozite znotraj EU ter posebne obravnave obresti od ljudskih obveznic izdanih s strani RS, ki so izvzete iz obdavčitve do višine 1.000 EUR) se obdavčijo v izplačani vrednosti. Dobiček iz kapitala se obdavči kot razlika med vrednostjo kapitala ob pridobitvi in odsvojitvi, pri čemer je davčna stopnja odvisna od dobe imetništva. Odsvojitev kapitala po dopolnjenih 15 letih imetništva je neobdavčeva, med tem ko se pred tem za vsakih dopolnjenih 5 let imetništva davčna stopnja znižuje za 5%.


Podobno je tudi v primeru odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (IFI), ki niso predmet Zakona o dohodnini, predivideno zniževanje davčne stopnje glede na dopolnjena leta imetništva. Vendar je zaradi predpisana začetne stopnje 40% ter oprostitve plačila davka šele po dopolnjenih 20 letih imetništva, taka vrsta naložb z davčnega vidika manj ugodna in zanimiva za vlagatelje, ki so fizične osebe. 

 

VPRAŠANJE: Ali so dolgoročne naložbe (denimo več kot pet let) bolj davčno ugodne v primerjavi s kratkoročnimi? Kako pomembno je sicer časovno razporejanje prodaj naložb z davčnega vidika?

 

Z davčnega vidika so dolgoročne naložbe ugodnejše, saj omogočajo znižanje fiksne davčne stopnje glede na čas imetništva kapitala (vsakih dopolnjenih pet let se davčna stopnja zniža za 5%, torej se po petih). Realizirani kapitalski dobički iz naslova odsvojitve kapitalske naložbe (posamično ali sklopu naložbe v vzajemne sklade) so lahko oproščeni plačila dohodnine po 15 letih imetništva. 

 

Pri odsvojitvi kapitala (nepremičnine, delnice in deleži v družbi, investicijski kuponi) se davčna osnova določi kot razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Pozitivna razlika se zmanjša za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala (vključno s stroški cenitve).


Normirani stroški, povezani s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala, se priznajo največ v višini, ki ne sme preseči nižjega od:

1. seštevka 1% od nabavne vrednosti kapitala in 1% od vrednosti kapitala ob odsvojitvi, ali

2. pozitivne razlike med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi.

 

V kolikor vlagatelj realizira izgubo za to izgubo lahko zmanjša pozitivno razliko (dobiček), doseženo pri odsvojitvi drugega obdavčljivega kapitala, praviloma le v istem davčnem letu.


Z vidika časovnega razporejanja naložb je potrebno upoštevati tudi posebno pravilo pri posameznikih, ki aktivnejše trgujejo z vrednostnimi papirji, po katerem izguba, dosežena z odsvojitvijo vrednostnih papirjev, deležev in investicijskih kuponov ne zmanjšuje dobička iz kapitala, če zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala pridobi vsebinsko istovrstni kapital, ali če kapital, ki se odsvaja, pridobi družinski član ali pravna oseba, v kateri ima odsvojitelj 25%odstotni delež.

 

V sled navedenega časovno razporejanje naložb in s tem povezanimi nakupi in prodaja kapitala lahko občutno vpliva na davčni položaj vlagatelja, pri čemer je potrebno upoštevati tudi tveganost naložbe skozi čas (morebitna nihanja vrednosti).

 

VPRAŠANJE: Kakšne pa so ključne razlike v davčni obravnavi varčevanja in investiranja? (Ali so obresti od varčevalnih računov bolj obdavčene kot kapitalski dobički pri investicijah?)

 

Obresti od varčevalnih računov so v primerjavi s kratkoročnimi naložbami v kapital davčno ugodnejše pod pogojem, da gre za varčevalne račune odprte pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji oz držav članic EU, saj se obresti obdavčujejo šele ko presežejo skupni znesek 1.000 EUR.


V kolikor gre za dolgoročne naložbe pa se davčna stopnja od dobička iz kapitala s prvotnih 25% znižuje v odvisnosti od dobe imetništva kapitala. V primeru, da posameznik odsvoji kapital pred potekom dopolnjenih 5 let imetništva, je davčna stopnja enaka davčni stopnji od obresti. V primeru pa, da posameznik z odsvojitvijo kapitala počaka 5 ali več let, se davčna stopnja znižuje vsakih dopolnjenih pet let za 5 % in je po dopolnjenih 15 letih imetništva enaka 0%.


Medtem ko dividende in obresti na depozite pri finančnih institucijah izven RS in EU ne nudijo davčnih ugodnosti in so obdavčene po fiksni davčni stopnji 25%.

 

VPRAŠANJE: Katere vrste investicij - pokojninski skladi ali vzajemni skladi - nudijo največje davčne ugodnosti?

 

Produkti iz naslova življenjskega zavarovanja nudijo določeno davčno ugodnost, saj se od dohodkov iz naslova življenjskega zavarovanje dohodnine ne plača, če je sklenjeno za obdobje daljše od 10 let in pred tem časom tudi ne pride do zahtevka do  izplačila zavarovalne (sklenitelj zavarovanja in upravičenec do zavarovalne vsote mora biti ena in ista oseba).

 

Vključitev v prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje nudi določeno davčno ugodnost, saj posamezniku omogoča uveljavite olajšave, ki mu znižuje letno davčno osnovo za odmero dohodnine.  Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje za trenutno znaša največ do 2.903,66 evrov letno oz. do zneska premije, ki je enak 24% obveznih prispevkov za pokojninsko ali invalidsko zavarovanje oz. 5,844 % pokojnine zavarovanca. V kolikor posamzeniku prispeva tudi delodajalec na podlagi kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, se premija vplačana s strani delodajalca odšteva od zadevne olajšave.

 

Trenutno ugodnejšo davčno obravnavo predvideva tudi investicije v »ljudsko obveznico«. Posameznik, ki investira v nakup vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani v letih 2024, 2025 ali 2026, na podlagi 2. odstavka 133. člena zakona o dohodnini (Zdoh-2) znesek realiziranih obresti lahko zmanjša do višine 1.000 EUR.

 

VPRAŠANJE: Katere davčne strategije je smiselno uporabiti za optimizacijo davčne obremenitve pri varčevanju? 

 

Z davčnega vidika so kratkoročne davčno ugodnejši donosi iz naslova bančnih depozitov, medtem ko z vidika dolgoročnejšega varčevanja je z davčnega vidika smiselna investicija v načrte dodatnega pokojninskega zavarovanja in  življenjskega zavarovanja, ki omogočajo ugodnejšo davčno obravnavo prejetih dohodkov.

Dohodek iz življenjskega zavarovanja je izvzet iz obdavčitve, če so izpolnjeni ti pogoji:

  • pravica zahtevati izplačilo zavarovalne vsote nastane po 10 letih od dneva sklenitve pogodbe o življenjskem zavarovanju,

  • sklenitelj zavarovanja in upravičenec do zavarovalne vsote je ista oseba ter

  • izplačilo odkupne vrednosti police življenjskega zavarovanja se ne zahteva pred potekom 10 let

Dohodek iz drugih vrst življenjskega zavarovanja, ki ni oproščen plačila dohodnine, je obdavčen kot obresti. Davčna osnova razlika med prejetim izplačilom in vplačilom, povezanim z zavarovanjem.

 

Izplačana pokojninska renta se obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja in se v davčno osnovo všteva v višini 50 % tega dohodka oziroma rente. Če je izplačilo enkratno, pa je davčna osnova manj ugodna, saj je obdavčena celotna odkupna vrednost (izplačilo odkupne vrednosti v enkratnem znesku je možno le, če je odkupna vrednost manjša od 5.000 EUR). 

 

Pri obeh tipih dolgoročnejšega varčevanja pa je potrebno upoštevati tudi s tem povezane vstopne in izstopne stroške ter stroške upravljanja in poslovanja pokojninskih in drugih skladov.

 

VPRAŠANJE: Katere so najbolj pogoste napake, ki jih vlagatelji naredijo pri davčni optimizaciji naložb (ki vodijo do večjih davčnih obveznosti)? 

 

Najpogostejša napaka je pravzaprav ozaveščenost o obveznosti poročanja doseženih dohodkov, ki jo imajo slovenski davčni rezidenti. Slovenski davčni rezident je namreč v Sloveniji obvezan poročati svoj svetovni dohodek, to pomeni, dohodek, ki ga prejme kjerkoli oz. od koderkoli po svetu.

 

Posamezniki, ki so davčni rezidenti in dosegajo dohodke iz kapitala iz tujine, so jih dolžni sami napovedati v napovedi za odmero dohodnine. Rok za poročanje teh dohodkov (dohodek iz obresti, dividend, dobička iz kapitala, iz oddajanja premoženja v najem itd) je 28. februar v tekočem letu za preteklo leto.


V primeru, da posameznik ne poroča prejetega dohodka v zakonsko določenem roku, mu finančna oprava lahko odmeri zamudne obresti ali globo.


V primeru dohodka iz kapitala je potrebno poročati tako dobiček, kot izgubo.

Dohodek iz kapitala je potrebno poročati kot prejet tudi v primerih, ko se ta takoj reinvestira.

Naj ob tem poudarimo tudi, da ima Slovenija z veliko večino držav mednarodno izmenjavo podatkov, preko katere dobi informacije o dohodkih, ki jih zavezanci prejemajo v tujini. V kolikor se ugotovi, da določeni dohodki niso bili poročani finančna uprava zavezance najprej pozove k samoprijavi.

 

Ostale pogoste napake so tudi trgovanje v Sloveniji ali tujini pred seznanitvijo z davčnimi obveznostmi, ki lahko nastanejo v Sloveniji oz tujini.

 

VPRAŠANJE: Kako lahko vlagatelji optimizirajo naložbene portfelje z vidika davčne obremenitve? (Kateri so ključni dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri prilagoditvi za davčne namene? Ali je priporočljivo preusmeriti sredstva v določene vrste naložb, da bi zmanjšali davčne obveznosti? 

 

Priporočljivo je upoštevati davčne ugodnosti pred vstopom v posamezno investicijo in narediti skrben pregled investicije pred sprejetjem odločitve (ročnost in davčna stopnja, nastanek davčne obveznosti). Preusmerjanje sredstev v določene vrste naložb je lahko smiselno, vendar je tukaj potrebno upoštevati predvsem posameznikovo nagnjenost k tveganju, ki močno vpliva na izbiro vrste naložb.

 

VPRAŠANJE: Če bi še kaj svetovali ali izpostavili glede tematike, prosim. (Ali lahko morda podate nekaj preprostih korakov, ki bi se jih morali držati vlagatelji pri davčni optimizaciji?)

 

Celovita seznanitev z obdavčitvijo in obveznostmi in roki poročanja dohodka tako v Sloveniji in v tujini, v kolikor posameznik trguje na tujem trgu. Pri trgovanju v tujini lahko pride do obdavčitve po viru v tujini, kar pomeni, da mora biti posameznik seznanjen kako in v kakšni višini lahko uveljavi davek plačan v tujini v Sloveniji.

Z vidika ekonomičnosti pa seveda priporočilo, da se posameznik seznani tudi s tem povezanimi stroški (vstopne in izstopne provizije, stroški upravljanja in poslovanja skladov, bančni stroški, ipd), saj le teh ne more upoštevati pri izračunu davčne osnove.  


Pravilno razumevanje davčnih obveznosti pri investiranju vam lahko pomaga optimizirati vaše naložbene odločitve in zmanjšati nepotrebne stroške. Z dolgoročnim načrtovanjem ter poznavanjem davčnih ugodnosti lahko dosežete boljše finančne rezultate in se izognete nepričakovanim davčnim obremenitvam.


Če želite še bolj poglobljen vpogled ali imate specifična vprašanja glede vaših naložb, je vedno smiselno preveriti aktualno zakonodajo ali se posvetovati s strokovnjakom. Informirane odločitve so ključ do uspešnega in davčno učinkovitega vlaganja.

7 ogledov0 komentarjev

Nedavne objave

Ogled vseh

Komentarze


bottom of page