Ali je prihodnost svetovnih valut digitalna?

Evropska centralna banka že nekaj časa testira teren za morebitno uvedbo digitalnega evra. Na temo uvedbe digitalnih valut centralnih bank že od januarja 2020 deluje posvetovalna skupina, ki jo poleg Evropske centralne banke (v nadaljevanju ECB) tvorijo tudi centralne banke Kanade, Združenega kraljestva, Japonske, Švedske, Švice in Banka za mednarodne poravnave.


ECB je tudi v eni izmed svojih zadnjih objav sporočila, da stopnjuje aktivnosti, ki bi lahko pripeljale do uvedbe digitalnega evra. Ta bi predstavljal elektronsko obliko centralno bančnega denarja in bi dopolnjeval gotovino. Poenostavljeno to pomeni, da bi poleg evra v papirnati obliki obstajal tudi nematerialni digitalni evro, ki bi bil po obliki ali sestavi bolj podoben virtualnim valutam oziroma »kriptovalutam«, vendar bi imel vse lastnosti valute izdane s strani centralne banke.


Na to temo je ECB 12. oktobra 2020 začela tudi javno posvetovanje, v sklopu katerega lahko izrazite svoje mnenje z izpolnitvijo ankete, ki jo najdete tukaj, tudi vi. Tudi to bo pripomoglo h končni odločitvi o morebitni uvedbi digitalnega evra, ki naj bi padla v sredini leta 2021.


In v čem bi bil digitalni evro drugačen od trenutnega denarja oziroma »kriptovalut«?


Najprej naj omenimo, da sama uvedba in končne lastnosti digitalnega evra še niso določene. ECB, tako kot druge centralne banke, poskuša ohraniti nadzor nad denarjem in posledično nad monetarno politiko. Digitalni evro lahko razumemo kot zanimanje ECB za trenutne trende. S tem drži korak z razvojem tehnologije na tem področju. Če bi se ostali poskusi uvedbe digitalne valute, ki ne bi bila odvisna od centralnih bank, obnesli, bi verjetno tudi ECB izpeljala uvedbo digitalnega evra v kratkem obdobju. Najbolj razvpit poskus na tem področju je Facebook-ov projekt vpeljave digitalne valute Diem (prej Libra), h kateremu je pristopilo kar nekaj multinacionalk. Večina centralnih bank je omenjeni projekt vzela kot grožnjo trenutni ureditvi, zato so tudi same začele razvoj v tej smeri, ali pa vsaj raziskovanje na tem področju. Digitalni evro tudi ne bi bil odvisen od ponudnikov plačilnih storitev (npr. Visa ali Mastercard), ki trenutno nadzorujejo zajetno količino transakcij, kljub temu pa bi bil lahko dodatna spodbuda digitalizaciji in vedno večjemu številu transakcij brez denarja v fizični obliki.


Digitalni evro bi se, tako kot obstoječi evro, štel za netvegano obliko centralno bančnega denarja (oziroma za netvegano terjatev do ECB), za katerega kritje zagotavlja ECB. Trenutni bančni depoziti, kljub elektronski obliki, ne izpolnjujejo omenjenega pogoja za digitalno valuto, saj je jamstvo na vloge zagotovljeno le do 100.000 evrov.


Pri tem se poraja vprašanje o bodoči vlogi bank. V primeru, da bi imeli neposreden dostop do digitalnega evra (npr. svoj račun ali spletno denarnico pri ECB), bi banke lahko izgubile pretežni del svoje vloge pri transakcijah denarja, saj bi bile le alternativni ponudnik »denarnice«. Če pa bi bil dostop do digitalnega evra zagotovljen posredno, pa uporabniki bistvenih sprememb verjetno ne bi občutili. Ena izmed glavnih lastnosti digitalnega evra naj bi bila namreč tudi ta, da bi se ga vedno dalo zamenjati za naveden evro in obratno. Na ta način bi, kot omenjeno, dopolnjeval vlogo evra in ne bi predstavljal alternativne valute.


Ker mnogo vprašanj še vedno ostaja odprtih, z zanimanjem pričakujemo rezultate posvetovanja in bolj jasne obrise morebitnega digitalnega evra.



Ta dokument (in vse informacije do katerih dostopate preko povezav v tem dokumentu), je namenjen samo informiranju in ne predstavlja pravnega svetovanja. Strokovno pravno svetovanje je potrebno pridobiti pred sprejetjem ali izvajanjem kakršnih koli dejanj, ki so posledica vsebine tega dokumenta.

56 views0 comments