Financiranje preko bank v času krize - kaj moramo vedeti preden pristopimo k bankam z vlogo?

Updated: Apr 30

Ob naših rednih vsakodnevnih obvestilih iz različnih področij delovanja podjetij, za katere ocenjujemo, da pomembno vplivajo na poslovanje vaših družb, v nadaljevanju na kratko pišemo o priporočilih kako v času virusa Covid-19 uspešno sodelovati z bankami. Ne pozabite, tudi banke so vaš pomemben poslovni partner.


V zadnjih dneh smo veliko brali in slišali, da je danes denar dobrina, ki bi jo želel imeti vsak, in kako je denar hkrati plašen kot srna. K sreči so danes banke, za razliko obdobja zadnje finančne krize, dobro kapitalsko stoječe in z likvidnostnimi presežki. To ste verjetno opazili v zadnjem letu, ko so vam banke ob sklepanju depozitov ponujale obrestne mere blizu ničle, ki niso pokrivale niti stopnje inflacije. Glede na nepredvidljivost razvoja krize, in ker je v tem trenutku težko napovedati kdaj se bo poslovanje vrnilo v ustaljene tirnice, priporočamo, da družbe, ki razpolagate z likvidnostnimi presežki ob sklepanju depozitov, le-te vežete na krajše ročnosti in razpršeno ter tako ustrezno uravnavate svojo likvidnost. Tistim, ki ste v preteklosti sklepali depozite daljših ročnosti in ocenjujete, da boste sredstva potrebovali v kratkem, a se vam depoziti ne iztečejo še nekaj mesecev, pa predlagamo da kontaktirate svoje banke in se dogovorite za predčasno razvezavo. Običajno tega pogodbe o sklenjenih depozitih ne omogočajo, ali pa predvidevajo celo penale v obliki obrestovanja po nižji obrestni meri. Banka, s katero sodelujete že vrsto let, bi morala razumeti vašo situacijo in vam bo to omogočila.


Verjetno je še svež spomin, kako so banke v obdobju ugodne gospodarske rasti zaradi padajočih obrestnih mer na strani podeljenih kreditov dodaten vir svojih prihodkov ustvarjale z neobrestnimi prihodki in poviševanjem tarif posameznih storitev (stroški poslovanja poslovnih računov, poslovanja na bančnem okencu, garancijskega poslovanja,...). Skupaj s sodelavci v računovodski in finančni službi preverite katere bančne storitve uporabljate najpogosteje. Predlagamo, da v nadaljevanju kontaktirate svojega bančnega svetovalca in izpogajate nove, ugodnejše pogoje poslovanja. Kadar družba preko poslovnega računa opravlja veliko število transakcij ali pa se pri izdajanju večjega števila garancij poslužuje garancijskega okvirja, ti stroški na letni ravni niso zanemarljivi.


Seveda pa vse družbe ne razpolagajo z denarnimi presežki. Večina se pri svojem poslovanju poslužuje tujega vira financiranja v obliki različnih bančnih kreditov, kot npr. investicijskih kreditov, kreditov za obratna sredstva in revolving kreditov. Izpostavili smo že, da banke v tem trenutku razpolagajo z zadostnimi finančnimi sredstvi za financiranje svojih komitentov, tako na obdobje do enega leta kot za daljša obdobja, tudi nad 10 let. Narava bančnega poslovanja je sprejemanje finančnih sredstev od subjektov, ki razpolagajo z njihovimi presežki in posredovanjem teh sredstev subjektom, ki ta sredstva potrebujejo. Pri tem pa pri svojem poslovanju, enako kot vsa podjetja, upoštevajo načelo dobrega gospodarja. Zato je v tem času gospodarske krize še pomembneje, da je vaše poslovanje z banko toliko bolj transparentno. Predlagamo, da svoje banke partnerice redno obveščate o svojem poslovanju, izvedenih ukrepih za blažitev vplivov krize in jim predložite aktualne kratkoročne in srednjeročne plane poslovanja.


O možnostih 12-mesečnega moratorija na odplačilo vseh nezapadlih kreditnih obveznosti, ki ga družbam omogoča pred kratkim sprejeti Zakon o interventnem ukrepu odloga plačil obveznosti kreditojemalcev smo na naših straneh že pisali. Banke so za odobritev moratorija pripravile univerzalne vloge in skrajšale postopke za odobritev. V nadaljevanju bomo izpostavili nekaj uporabnih priporočil, ki se nanašajo predvsem na najemanje novih posojil. Posledica obstoječe krize bo precejšen upad BDP-j. V gospodarstvu je že zaznano povečanje plačilne nediscipline tako na strani fizičnih oseb kot med samimi gospodarskimi subjekti. Na osnovi pripravljenih finančnih planov poslovanja do konca letošnjega leta je potrebno v družbah takoj poskrbeti za zadostno likvidnost in po potrebi povečati bančne limite, kar bo omogočilo družbi v nadaljevanju nemoteno financiranje plač, dobaviteljev, nakup surovin ipd.


Če se navežemo na frazo, da je denar plašen kot srna, v pogovorih z banko za najem dodatnih rezervnih likvidnostnih posojil, kot tudi financiranje tekočih investicij, zasledujte cilj transparentnosti. Z jasnimi argumenti dokažite banki, da bo družba sposobna vračati posojila tudi v bodoče, da je predloženi plan poslovanja realističen ter, da je družba sprejela vse potrebne ukrepe za njen dolgoročni obstoj na trgu, tudi ko bo kriza za nami. Povpraševanja za vsa nova posojila bodo banke kot do sedaj obravnavala po redni poti. Ugotavljamo, da se obrestne mere za nova posojila povišujejo iz tedna v teden, zato je smiselno, da s postopkom odobravanja posojila pričnete čim prej. Vse gospodarske panoge s krizo ne bodo prizadete enako. Zagotovo so najbolj na udaru krize družbe iz turistične panoge, transporta, hotelirstva, gostinstva, avtomobilske dejavnosti, kulture in predelovalne industrije. Pričakovati je, da bodo banke prednost pri financiranju namenile družbam iz panog, ki jih bo kriza manj prizadela in ki so kapitalsko močnejša. Banke bodo pri obsegu financiranja družbe zagotovo preverile ali je družba že uporabila vsa lastna likvidna in razpoložljiva sredstva, subvencije za plače ter preverile ali so v izvajanju programi za zniževanje stroškov ipd. Kot že navedeno pri odobravanju posojil, bodo zagotovo večjo težo namenile izgledom poslovanja družbe v bodoče in izkazanemu zadostnemu denarnemu toku za vračilo posojil, kot pa finančnim izkazom za leto 2019, ki v celoti še ne odražajo posledic krize. Financiranje večjih investicij ali pa refinanciranje obstoječih finančnih obveznosti na daljšo ročnost je morda financiranje smiselno izvesti v sklopu sindiciranega posojila večjega števila bank (3 do 4 banke). Na ta način se kreditno tveganje porazdeli med več bank.


In nenazadnje, ponovno prehajamo v obdobje, ko bodo banke pri odobravanju novih posojil zahtevale večja zavarovanja kot v preteklih letih. Smotrno je, da zavarovanja ustrezno porazdelite med banke s katerimi poslovno sodelujete in pri tem zasledujete tudi lasten cilj, da posojila niso prezavarovana. V vsaki dolgoročni pogodbi banke v podporo zavarovanjem vedno vključijo tudi finančne zaveze, kot so NFD/EBITDA, delež kapitala v bilančni vsoti, dolg/kapital, prepoved izplačila dobička in druge. Finančne zaveze naj odražajo predložene plane poslovanja v bodočih letih in jih določite skupaj z banko, naj to ne bo enostranska zahteva banke. Družbe, ki v svojih sredstvih ne razpolagate z ustreznimi ali pa zadostnimi zavarovanji se lahko poslužite tudi garancijskih shem za zavarovanje kreditov s strani Slovenskega podjetniškega sklada, prav tako pa je v pripravi poroštvena shema, ki bo vključevala SID banko. Ne pozabite, tudi financiranje preko lizing in factoring produktov je lahko v takem primeru prava rešitev.

Ali je pred nami kriza v obliki črke V, U, L ali I je težko napovedovati. Naj bo kriza tudi povod za pozitivne spremembe v podjetju, ki ste jih do sedaj odlašali. Pri tem vam lahko pomagamo finančni svetovalci. Postopek komuniciranja z banko bo za vas bolj enostaven, dogovorjeno financiranje pa najbolj ugodno za vašo družbo.


Ta dokument (in vse informacije do katerih dostopate preko povezav v tem dokumentu), je namenjen samo informiranju in ne predstavlja pravnega svetovanja. Strokovno pravno svetovanje je potrebno pridobiti pred sprejetjem ali izvajanjem kakršnih koli dejanj, ki so posledica vsebine tega dokumenta.