ČLANEK: Spremembe na področju davka na dodano vrednost v letu 2020

V Uradnem listu Republike Slovenije št. 59/2019 z dne 4.10.2019 in Uradnem listu Republike Slovenije št. 72/2019 z dne 4.12.2019 so bile objavljene spremembe Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1), ki se uporabljajo od vključno 1.1.2020. Večina sprememb ZDDV-1 je posledica prenosa različnih direktiv Evropske unije (v nadaljevanju EU) v slovenski pravni red. Najpomembnejša je Direktiva Sveta (EU) 2018/1910, ki uvaja nekatera nova pravila za posebne vrste transakcij in dopolnjuje obstoječa pravila, vse z namenom večje varnosti davčnih zavezancev in poenotenega izvajanja pravil o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) na ravni EU.

Poleg sprememb ZDDV-1 se s 1.1.2020 pričnejo uporabljati tudi določbe Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2018/1912 (v nadaljevanju Izvedbena uredba), ki neposredno velja v vseh državah članicah EU (v nadaljavanju državah članicah) in med drugim predpisuje dodatne pogoje za uporabo oprostitve za transakcije dobav blaga znotraj EU. Zaradi usklajevanja z omenjeno Izvedbeno uredbo se bo spremenil tudi Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju PZDDV-1). Najpomembnejše spremembe so povzete v nadaljevanju.

I. Poenotenje pravil glede zalog blaga pri kupcu na ravni EU

S 1.1.2020 se v celotni EU uvajajo enotna pravila skladiščenja na odpoklic, če je blago preneseno iz ene države članice v skladišče v drugo državo članico z namenom, da bo to blago pozneje dobavljeno kupcu v tej drugi državi članici.

Poenotena pravila glede skladiščenja na odpoklic pomenijo poenostavitev, saj se dobavitelju ne bo potrebno identificirati za namene DDV v namembni državi članici, kjer ima zalogo pri kupcu. Davčni zavezanec bo ob izpolnjevanju določenih pogojev lahko prenesel blago v skladišče v drugo državo članico, pri čemer se bo štelo, da je opravil oproščeno dobavo blaga kupcu iz druge države članice šele, ko bo kupec vzel blago v uporabo oziroma z njim razpolagal kot lastnik.

V odsotnosti te možnosti bi se moral dobavitelj registrirati za namene DDV v državi članici, kamor je blago namenjeno in se tam skladišči. V slovenski zakonodaji je podobna poenostavitev obstajala že pred spremembo zakonodaje, vendar je bila uporaba poenostavitve omejena le na poslovanje z davčnimi zavezanci iz držav članic, ki so imele implementirano podobno poenostavitev. Skladno z novimi določbami bo tovrstne zaloge možno vzpostaviti v celotni EU ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

- Dobavitelj ali druga oseba v njegovem imenu odpelje blago iz ene države članice v drugo državo članico z namenom dobave tujemu davčnemu zavezancu. - Dobavitelj blaga nima sedeža ali stalne poslovne enote v državi članici, kamor je blago namenjeno. - Prejemnik blaga je identificiran za DDV v državi prejema, dobavitelju sta znani njegova identiteta in številka za DDV v trenutku začetka odpošiljanja blaga. - Dobavitelj prenos blaga evidentira v posebni evidenci, v rekapitulacijskem poročilu pa navede prejemnikovo identiteto in številko za DDV.

Blago, ki ga davčni zavezanec pri kupcu skladišči na odpoklic, mora biti prodano v roku 12 mesecev od premika blaga v skladišče. Če v tem času blago ni prodano oziroma se ne vrne v državo članico odpošiljanja, se šteje, da je opravljen prenos lastnih sredstev iz ene države članice v drugo državo članico. Dobavitelj se mora v tem primeru identificirati za namene DDV v namembni državi članici in opraviti pridobitev blaga. Za uporabo poenostavitve morata dobavitelj in kupec v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke za nadzor nad zalogami blaga, ki se skladiščijo v drugi državi članici pri kupcu. Izvedbena uredba predpisuje natančne evidence in podatke, ki jih morata hraniti dobavitelj in kupec za blago, ki je dobavljeno v okviru skladiščenja na odpoklic.

II. Zaporedne dobave

S spremembo ZDDV-1 in Direktivo Sveta (EU) 2018/1910 se urejajo tudi pravila zaporednih dobav blaga med državami članicami. V praksi prihaja do situacij, ko se prodano blago kljub več zaporednim preprodajam odpošlje neposredno od prvega dobavitelja do zadnjega kupca v verigi in ne do vsakega vmesnega člena zaporedoma. Kadar se pri prodaji blaga blago premakne (dobavi) v drugo državo članico, se pojavi dilema, kateri transakciji se lahko pripiše premik blaga in je posledično obravnavana kot oproščena dobava blaga v EU. Dosedanja zakonodaja tega ni natančno predpisovala.

Novost določa, da kadar blago potuje neposredno od prvega dobavitelja iz ene države članice k zadnjemu kupcu v drugo državo članico, se oproščena dobava blaga v drugo državo članico pripiše dobavi vmesnemu dobavitelju (tj. prvi dobavi). Vmesni dobavitelj je opredeljen kot tisti, ki ni prvi dobavitelj in ki odpošilja ali prevaža blago, oziroma za račun katerega se blago odpošilja ali prevaža. Izjemoma se oprostitev lahko pripiše tudi dobavi, ki jo opravi vmesni dobavitelj (tj. drugi dobavi), vendar le v primeru, da je ta svojemu dobavitelju sporočil številko za DDV države članice, kjer se prevoz blaga začne.

Omenjeno pravilo se uporablja tako za tristranske posle (tj. kadar transakcija poteka med tremi davčnimi zavezanci, ki so identificirani za namene DDV vsak v svoji državi članici), kot tudi za zaporedne dobave, ki ne izpolnjujejo pogojev za poenostavitev v zvezi s tristranskimi posli oziroma zaporedne dobave z več kot tremi davčnimi zavezanci.

III. Oproščene dobave v EU

Zaostrujejo se pogoji za oprostitev plačila DDV v zvezi z oproščenimi dobavami blaga znotraj EU. Glede na preteklo sodno prakso Sodišča EU je bila pridobitev veljavne številke za DDV kupca le formalni pogoj za uveljavljanje oprostitve. Napake pri pridobivanju številke za DDV kupca niso nujno privedle do zavrnitve možnosti oprostitve plačila DDV. Po novem bo moral dobavitelj obvezno pridobiti kupčevo številko za DDV v drugi državi članici, sicer uveljavljanje oprostitve DDV v državi članici odpošiljanja blaga ne bo mogoče.

Oprostitev plačila DDV za dobave blaga v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena ZDDV-1 bo po novem možna samo v primeru izpolnitve naslednjih pogojev:

- Blago se dobavi drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ki deluje kot taka v drugi državi članici. - Prejemnik blaga mora dobavitelju predložiti svojo številko za DDV, pridobljeno v državi članici, ki ni država iz katere se blago odpošilja. - Dobavitelj mora poročati pravilno vrednost blaga in pravilno številko za DDV kupca v rekapitulacijskem poročilu.

V primeru, da so podatki nepopolni ali pa jih dobavitelj ni vključil v rekapitulacijsko poročilo, oprostitve ni mogoče uveljavljati. Davčni organ lahko izjemoma dovoli uveljavljanje oprostitve tudi, če davčni zavezanec ne predloži popolnih podatkov v rekapitulacijskem poročilu oziroma če jih predloži z zamudo, če hkrati predloži manjkajoče podatke oziroma dokumente. V izogib potencialni obveznosti za obračun slovenskega DDV poudarjamo, da mora dobavitelj še pred opravljeno dobavo v EU pridobiti veljavno številko za DDV vseh svojih kupcev iz drugih držav članic.

IV. Dokumentacija za čezmejne dobave znotraj EU

Nova Izvedbena uredba določa dodatne pogoje za dokazovanje fizičnega premika blaga med državami članicami. Sedanja praksa, da je potrebno dokazati le, da je blago zapustilo eno državo članico (npr. Slovenijo) na poti v drugo državo članico, se spreminja.

Določbe 79. člena PZDDV-1, ki opredeljujejo prevozno listino (ponavadi CMR) in izjavo o prevozu, bodo spremenjeni oziroma črtani. Dokaz o premiku blaga bo moral biti po novem sestavljen iz dveh nenasprotujočih si dokazil, ki naj bi ju izdali dve različni osebi, neodvisni druga od druge, od prodajalca in pridobitelja. Kot dokazilo se lahko uporabljajo naslednji dokumenti, ki so za namene nadaljnje obrazložitve razdeljeni na dve točki:

a) Prvi sklop dokumentov tvorijo dokumenti, ki neposredno dokazujejo fizični premik blaga: i. podpisan tovorni list CMR, ii. nakladnica in iii. račun za prevoz blaga.

b) drugi sklop dokumentov pa primeroma predstavljajo: i. zavarovalna polica za prevoz blaga ali dokazilo o bančnem nakazilu oziroma plačilu, ki dokazuje plačilo prevoza blaga, ii. uradni dokument javnega organa, ki potrjuje prihod blaga v drugo državo članico in iii. potrdilo skladišča namembne države članice, ki potrjuje skladiščenje v tej državi.

Predviden izbor dokumentov iz seznama je odvisen od tega, ali prevoz organizira prodajalec ali kupec. V primeru, da prevoz organizira prodajalec, potem navede, da je odpeljal ali odposlal blago, oziroma je to storila tretja oseba za njegov račun, kar podkrepi z dvema nenasprotujočima si dokaziloma iz točke a) ali enim iz točke a) in enim iz točke b).

Kadar pa prevoz organizira kupec, mora prodajalec pridobiti pisno izjavo pridobitelja, da je odpeljal blago oziroma, da je to storila tretja oseba za njegov račun. Izjava pridobitelja mora vsebovati namembno državo članico, datum izdaje, ime in naslov pridobitelja, količino in vrsto blaga ter datum in kraj prihoda blaga.

V primeru dobave prevoznih sredstev pa mora izjava vsebovati tudi identifikacijsko številko prevoznega sredstva in identifikacijsko številko osebe, ki sprejema blago za račun pridobitelja. Ravno tako je premik blaga treba podkrepiti z dvema nenasprotujočima si dokaziloma iz točke a) ali enim iz točke a) in enim iz točke b).

V. Preostale spremembe

Spremembe ZDDV-1 vsebujejo tudi manjše redakcijske popravke, določene manjše spremembe na področju poročanja pridobitev prevoznih sredstev iz EU in spremembe glob za davčne prekrške.

Z novelo ZDDV-1L se uvaja tudi posebna znižana davčna stopnja, tj. 5%, ki se bo uporabljala za dobavo in knjižnično izposojo knjig, časopisov in periodičnih publikacij na fizičnih ali elektronskih nosilcih. Če se katera od sprememb nanaša na vaše poslovanje in se vam zdi, da vam bo povzročala nevšečnosti, ali pa zgolj potrebujete dodatne informacije, se lahko kadarkoli obrnete na našo ekipo izkušenih svetovalcev in z veseljem vam bomo pomagali.

Ta dokument (in vse informacije do katerih dostopate preko povezav v tem dokumentu), je namenjen samo informiranju in ne predstavlja pravnega svetovanja. Strokovno pravno svetovanje je potrebno pridobiti pred sprejetjem ali izvajanjem kakršnih koli dejanj, ki so posledica vsebine tega dokumenta.

414 views