Državni zbor Republike Slovenije je na seji dne 26. marca 2019 sprejel nov Zakon o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju ZPosS), ki bo v veljavo stopil 20. aprila 2019.
S sprejemom ZPosS se v slovenski pravni red prenaša Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem. Zakon definira pojem poslovne skrivnosti, hkrati pa določa tudi postopke in ukrepe v primeru protizakonitega razkrivanja poslovne skrivnosti.
Zakon se nanaša tako na fizične kot na pravne osebe. Imetnika poslovne skrivnosti ZPosS namreč označuje kot fizično ali pravno osebo, ki ima zakoniti nadzor nad poslovno skrivnostjo, kršilca pa kot fizično ali pravno osebo, ki je protipravno pridobila, uporabila ali razkrila poslovno skrivnost.
Opredelitev pojma poslovne skrivnosti je bila do sedaj razpršena po različnih zakonih (ZGD-1 in nekateri področni zakoni), zaradi česar je bila pogosto predmet različnih interpretacij v sodnih postopkih. Z ZPosS se poslovna skrivnost opredeljuje na enem mestu in sicer kot nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki niso splošno znane ali lahko dosegljive osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, imajo tržno vrednost in za katere je imetnik poslovne skrivnosti ukrepal tako, da jo je ohranil kot skrivnost.
ZPosS s pravili predpisuje tudi kdaj je v sodnem postopku (in po njem) poslovno skrivnost potrebno razkriti oz. kakšni so pogoji, da se njeno razkritje in uporaba prepove.
V nadaljevanju zakon natančneje ureja zahteve za sodno varstvo, ki jih lahko v primeru protipravne prilastitve, uporabe in razkritja poslovne skrivnosti zahteva imetnik le-te. Zakon imetniku poslovne skrivnosti daje pravico do tožbe pri pristojnem sodišču, s katero lahko poleg prepovedi kršenja in prihodnjih kršitev zahteva tudi prepoved ponujanja, dajanja na trg, uporabe, uvoza, izvoza in skladiščenja blaga, ki je predmet kršitve. Prav tako lahko zahteva odpoklic in uničenje takega blaga oz. dokumentov, datotek, itd., ki se štejejo za poslovno skrivnost ali pa poslovno skrivnost vsebujejo, v primeru nastanka škode pa ima pravico, da mu je ta povrnjena.
Zaradi potrebe po hitrem ukrepanju za odvrnitev preteče nevarnosti, zakon med drugim določa tudi kakšne so začasne odredbe za zavarovanje nedenarnih zahtevkov in predpostavke, ki jih mora za takšno zavarovanje izkazati imetnik poslovne skrivnosti.
Poleg zgoraj omenjenih sprememb in novosti zakon vsebuje še določbe o izjemah, zaradi katerih bo sodišče zahtevek imetnika poslovne skrivnosti zavrnilo. Imetniku poslovne skrivnosti se lahko odreka pravno varstvo zaradi zaščite javnega ali drugega upravičenega interesa, zaščite pravic delavcev ali ko je treba zagotoviti prednost nekaterim drugim koristim.
Sprejetje zakona imetnikom pravic torej zagotavlja večje pravno varstvo, kot so ga imeli v dosedaj veljavni zakonodaji RS.
Ta dokument (in vse informacije do katerih dostopate preko povezav v tem dokumentu) je namenjen zgolj informiranju in ne predstavlja pravnega svetovanja. Prav tako so se lahko navedena dejstva od datuma objave spremenila. Pred sprejetjem ali izvajanjem kakršnih koli dejanj je potrebno pridobiti strokovno pravno svetovanje.